OZ 2008/3

124 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 V naslednjem vabljenem predavanju An EGNOS based approach to increase the safety of ground movements in airports je Augusto Casaca (sodelavec Isabel Rebelo) predstavil delujoč napredni sistem za usmerjanje talnega prometa na lizbonskem letališču. Predstavil je kompleks- no rešitev brezžične povezave vseh prevoznih sredstev, ki se gibljejo tudi po kritičnih poteh na letališču ter sistem opozarjanja in alarmiranja v kritičnih primerih. Sistem deluje na Portugalskem. V zadnjem vabljenem predavanju z naslovom Novice na vaši strani je Boštjan Štrukelj predstavil trud ekipe, ki izdaja časopis Računalniške novice. Predstavil je sistem, ki je iz preproste skripte java prerasel v popularen RSS in ga uporablja že preko 300 spletnih strani v Sloveniji. Metodologije in pristopi k obvladovanju infor- matike Sekcijo sta vodila dr. Marko Bajec (Univerza v Ljublja- ni) ter dr. Andrej Šoštarič (Hermes Softlab, d. d.). Prva predavatelja sta bila mag. Andrej Tomšič ter mag. Podlesnik Bojan (Informatika, d. d.) s prispevkom Zago- tavljanje potrebnega znanja pri prenovi kompleksnega IS . V prispevku sta avtorja obdelala možnost vpeljave siste- ma prenašanja znanja med sodelavci v delovnih sredinah ob prenovi informacijskega sistema. Zastavila sta si vpra- šanje: kako učinkovito in uspešno prenašati znanje na so- delavce v delovni sredini na področju poslovne informati- ke ter kateri pogoji in katere tehnike so uporabne pri tem. Ugotovila sta, da se ta proces ne sme prepustiti niti stihiji niti interesom posameznikov niti odgovornim vodjem. Prenašanje znanja med sodelavci informatiki ne sme biti niti izoliran proces, ki je odvisen le od volje posamezni- kov in njihove izbire, niti ne sme sloneti na prisili. Oviro predstavljajo ljudje sami, ki se ne zavedajo, da skrivanje znanja pomeni za posameznike le kratkoročno korist, za celoten kolektiv pa dolgoročno škodo. Rešitev problema se nakazuje v dvigu kulture vseh: lastniki morajo uvideti potrebnost znanja, vodstvo mora zagotoviti izrabo znanja s primerno organizacijo dela in vzgojo zaposlenih, posamezniki pa ne smejo graditi svoje kariere na skrivanju lastnega znanja. Naslednja se je predstavila mag. Iza Login (IZZIS Pod- jetniško in poslovno svetovanje Iza Login, s. p.) s pri- spevkom Resnice in zmote IT razvojnih projektov . Ne glede na to, da menedžment razvojnih projektov ni novo področje, se ponavljajo iste napake: ko se ugotovi, da se projekt ne bo mogel zaključiti v načrtovanem času, se k projektu pritegne še več ljudi, projektni mejniki se postavljajo preohlapno, pri postavljanju projektne orga- nizacije se ne razmišlja dovolj o učinkoviti delitvi dela, timske vloge niso točno določene. Pri arhitekturi siste- mov se vedno znova ukvarjamo z vprašanjem nujnosti pilotnih projektov, medtem ko projektna dokumentacija še vedno nima prave prioritete ... Avtorica se je dotaknila le najbolj perečih dejavnikov, s katerimi se srečujemo ob izvajanju IT razvojnih projek- tov. Dejstvo je, da se problemi zmanjšujejo z rastjo izku- šenj, ki pa so vse prevečkrat povsem individualne in se v praksi premalo prenašajo na sodelavce z manj izkušnjami. Razen strogo tehničnih veščin je pri projektnem menedž- mentu tudi veliko opravka s tako imenovanimi mehkimi veščinami vodenja, ki se jim daje premalo poudarka in na ta način zavira učinkovitejše upravljanje projektov. Tadej Prešeren in dr. Marko Bajec (Univerza v Ljub- ljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko) ter mag. Boštjan Žvanut (Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola), so v prispevku Izdelava celovitih IT procesov predstavili koncept celovitih IT procesov, kjer se s pomočjo različnih pristopov (npr. delovnih okvirjev, veljavnih standardov, priporočil) ter t. i. skritega znanja izdela celoviti IT proces z vsemi možnimi elementi (npr. aktivnosti, vloge, aplikacije, dokumente), ki se v okviru določenega IT procesa lahko uporabljajo. Celoviti IT procesi lahko koristijo načrtovalcem IT procesov kot referenčni proces, na podlagi katerega lahko izvedemo načrtovanje IT procesov in njihovo prilagajanje. Kristjan Košič in Aleš Živkovič (Inštitut za informa- tiko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) pa sta v zadnjem prispevku tega sklopa z naslovom Modeliranje ponovno uporabnih procesov razvoja informacijskih sistemov prikazala pri- mer orodja ter izkušnje, ki sta jih s sodelavci pridobila pri izdelavi lastnega procesa razvoja informacijskih sistemov. IBM Rational Method Composer – RMC je orodje za ure- janje metod in komponiranje le-teh v procese. Orodje se uporablja za prilagoditev razvojnega procesa programske opreme, razvoj operativnih informacijskih procesov ter razvoj in prilagoditev poljubnih kompleksnih poslovnih procesov, ki zahtevajo pregledno, sledljivo ter konsistent- no dokumentacijo. Poslovni procesi se objavijo in distri- buirajo preko spletnih strani, saj tako uporabniku ni treba nameščati dodatne programske opreme. Modeliranje procesov poteka v modelnem ogrodju Ec- lipse, ki vključuje metodologijo RUP (Rational Unified Proces), ter v drugih procesnih knjižnicah, ki s svojimi dobrimi praksami usmerjajo razvoj poslovnih procesov in sistemov. RMC predstavlja evolucijo RUP-a in kroji nje-