OZ 2008/3

M 127 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 svet: kako je skupina piscev prešla na uporabo tehnologi- je DITA za snovanje uporabniške dokumentacije (Brave new world: How one writing team moved to DITA-based authoring) podala smernice piscem tehničnih besedil za uporabo nove tehnologije DITA. Opisala je izzive, s kate- rimi so se soočali pri prehodu na novo tehnologijo, in kaj so se iz tega naučili. Pisci besedil so morali spremeniti način razmišljanja in načrtovanja. Pisanje v obliki knjige so nadomestili s pisanjem “tem” (angl. topic ), ki “živijo same zase”, brez sobesedila in jih je možno uporabiti samostojno za različne izdelke in večkrat. Pisci tehničnih navodil morajo analizirati izdelek in uporabnika ter ugo- toviti, katero temo uporabiti in za koga. Vedno je mogoče videti samo delček informacije in ne celote, kot je to možno pri klasičnih priročnikih. Andrej Vernekar iz Slovenije (HERMES Softlab) je v prispevku Pretvorba v XML: kako preiti s FrameMaker na DocBook in preživeti (Conversion to XML: Moving from FrameMaker to DocBook and surviving) razložil, na kaj vse je treba biti pozoren pri pretvorbi podatkov v format XML. Erin Heximer iz Poljske (IBM Krakow Software Lab) [6] je imela zadnjo predstavitev tega dne z naslovom Se- stavljanje delovne skupine od spodaj navzgor (Building a team from the ground up) . Na primeru iz prakse je razlo- žila, kako sestaviti delovno skupino za uspešno izdelavo tehnične dokumentacije. Drugi konferen~ni dan Drugi konferenčni dan je začela Katarzyna Kostorz , štu- dentka iz Poljske [6], s prispevkom Izboljšava kakovosti in uporabnosti sporočil o napakah (Improving the quality and usability of error messages). Pojasnila je, kako se trudijo izboljšati kakovost sporočil o napakah, da bi bile kar najbolj jasne in čim manj zavajajoče. Opozorila je, da je pri sporočilih o napakah pomembno, da napišemo, kaj je narobe, in ne, kaj so posledice, kot kaže običajna praksa. Na nekaj primerih je pokazala, zakaj so nekatera sporočila neuporabna. Pojasnila je, kakšne zahteve mora- jo izpolnjevati sporočila in kakšna naj bo njihova vsebina. Zaradi globalizacije se osredotočajo na enostavne stavke brez prijaznostnih fraz, pri tem pa pazijo, da uporabnika ne obsojajo. Nadaljevala je Alice Jane Emanuel iz Kanade [7] s pri- spevkom Orodja, ki delujejo (Tools that work). Omenila je razna orodja za vodenje vsebin, tj. aplikacije, ki ponu- jajo dokumente online, do katerih imajo vsi dostop in kjer lahko vsak vpiše svoj komentar ali opombo. Med slovenskimi predavatelji se je predstavil tudi Bogo Vato- vec , nekoč zaposlen v podjetju HERMES Softlab v Ljubljani. Danes živi v Nemčiji in dela v svojem podjetju Bovacon [8]. V prispevku Splet 2.0 in tehnična komunikacija (Web 2.0 and Technical Communication) je pojasnil, kako splet 2.0 vpliva na tehnično komunikacijo. Tudi če orodja ne moremo vključiti neposredno, lahko izkoristimo njegove prednosti in se lotimo stvari, ki jih do zdaj ni bilo mogoče izpeljati. Splet 2.0 je zelo koristen za večino tehničnih piscev. Zadnji prispevek z naslovom Vodenje majhne skupine tehničnih piscev, ki delajo v skupinah “scrum” (Leading a small group of technical writers working in “Scrum” te- ams) je imel Piero Margutti iz Italije [9]. Opisal je svoje izkušnje, pasti in prednosti pri vodenju manjših skupin tehničnih piscev. Predstavil je različne modele razvoja programske opreme in eden med njimi je tudi proces, ki vključuje vrsto običajnih postopkov in vnaprej definiranih vlog, in ga označuje izraz, prevzet iz rugbija – “scrum” (v prevodu razburjena množica). Glavne vloge imajo vodja projekta ( ScrumMaster), ki skrbi za neoviran razvoj pro- gramske opreme, predstavnik deležnikov (zainteresiranih udeležencev) oziroma naročnika ( ProductOwner ), in skupina, ki vključuje 5–9 ljudi z različnim znanjem in sposobnostmi (razvijalci, oblikovalci, projektanti ipd.), ki so odgovorni za pripravo izdelka. Konferenco smo zaključili s tradicionalno “čokoladno tom- bolo in šampanjcem”. Ob tem smo poklepetali o načrtih za prihodnost na področju urejanja in vzdrževanja tehnične dokumentacije ter o naslednjem spomladanskem srečanju, ki bo v eni od srednjeevropskih držav podružnice TAC. Opombe 1 TAC je t. i. predalpsko področje, ki združuje države: Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. 2 Darwin Information Typing Architecture. Reference [1] HERMES SoftLab. Spletni naslov: http://www.hermes -softlab. com/. [2] STC Transalpin. Spletni naslov: http://stc-on.org/transalpine/. [3] Zürich Financial Services, Corporate Center. Spletni naslov: http://www.zurich.com/main/home/welcome.htm. [4] Spletni naslov: http://www.poslovna-antropologija.com/zivljenj- epis.html in http://www.linkedin.com/pub/3/843/B0A. [5] Spletni naslov: http://www.ibm.com/de/. [6] Spletni naslov: http://www.ibm.com/pl/. [7] Spletni naslov: http://commatheory.com/. [8] Bovacon, Berlin, Germany. Spletni naslov: http://www.bovacon . com/. [9] Siemens Telematica. Spletni naslov: http://www.club- cmmc. it/aziende/redazsiemens.htm. Breda Emeršič, Darja Bokša-Faraguna, Renata Habjanič