OZ 2008/3

M 129 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 ampak skrbno, s pretehtanimi spremembami in novostmi, ki jih potrebuje informacijska industrija. Kot takšno lah- ko javo jemljemo kot dolgoročno platformo, ki bo igrala pomembno vlogo naslednja desetletja. JCP (Java Com- munity Process) deluje tako, da se inovacije, ki nastajajo v skupnosti, prenesejo v formalno specifikacijo. Javo SE 7 pričakujemo v prvi polovici leta 2009. Decem- bra leta 2006 je bila izdana Java SE 6, ki je uvedla števil- ne novosti in izboljšave (API spletnih storitev, podpora skriptnim jezikom, prenovljeni API za podatkovno bazo, izboljšave Swinga, nadzor in upravljanje, vgrajene anota- cije, prevajalnika API, integracija z varnostnimi storitvami, kakovost, združljivost in stabilnost). Trenutno jo uporab- lja 7 milijonov razvijalcev jave. Vsak mesec je približno 700.000 prenosov JDK-ja, 90,7 odstotkov osebnih računal- nikov, ki so priključeni v internet, pa ima nameščeno javo. Iz tega je razvidno, da je java prešla v fazo zrelosti. Nova verzija jave bo na voljo poleti 2009. Prva polna verzija JavaFX SDK je bila najavljena za jesen 2008. Vmes redno prihajajo posodobitve, kjer je poudarek predvsem na učin- kovitosti in popravkih. Trenutno je na voljo Java SE 6u5p “Performance Relese”, kjer so optimizirane osnovne knjiž- nice in virtualni stroj. Razvoj temelji na skupnosti in rezul- tat tega je tudi, da ima prostodostopna distribucija Linuxa Ubuntu od verzije 8.04 naprej integrirano Java SE 6. Pri razvoju Java SE 7 se osredotočajo predvsem na podporo več jezikom. Virtualni stroj, ki je namenjen enemu jeziku, je preteklost. V zadnjem času so v porastu skriptni jeziki, ki omogočajo enostaven in predvsem hiter razvoj novih aplikacij. Projekt Da Vinci Machine se ukvarja z razširit- vijo osnovne arhitekture virtualnega stroja java, tako da bo podpiral večjezičnost. Namen je, da bi drugi, predvsem dinamični programski jeziki tekli na (J)VM enako učinko- vito kot java. Modularnost pomeni boljšo ponovno uporabo, tako pri razvoju kot pri nameščanju. Pri razvoju gre za boljšo ponovno uporabo kode, pri nameščanju pa za boljšo po- novno uporabo binarnih datotek. Uvedena je nova ključna beseda “module” in novi format pakiranja (JAM datoteč- ni format za distribucijo). Osnovni koncepti modularnosti v programskem jeziku java: • Deklariramo novi model z imenom org.netbeans.core, kamor spada tudi razred Debugger.java: module org.netbeans.core; package org.netbeans.core; public class Debugger { ... new ErrorTracker() ... } • Razred ErrorTracker.java iz paketa org.netbeans.core. utils je prav tako del modula org.netbeans.core. V tem primeru je dostop do razreda ErrorTracker in metode getErrorLine omejen znotraj modula org.netbeans. core: package org.netbeans.core.utils; module org.netbeans.core; module class ErrorTracker { module int getErrorLine() { ... } } • Informacijska datoteka modula org/netbeans/core/mo- dule-info.java opisuje modul in odvisne knjižnice: @Version(“7.0”) @ImportModule(name=”java.se.core”, versio n=”1.7+”) module org.netbeans.core; V novi verziji jave bo prav tako veliko pozornosti na- menjeno upravljanju in vizualni predstavitvi virtualnega stroja (VisualVM). Spremembe na strani bogatega odjemalca bodo zajemale tako Swing kot aplete. Javanski programčki bodo do- živeli spremembe v načinu namestitve (Java Web Start) in v načinu uporabe, saj jih bo možno uporabljati v obliki majhnih programčkov, ki delujejo tudi zunaj spletnega brskalnika. Na področju bogatih odjemalcev je na pohodu Java FX, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju. Java EE 6 bo v novi različici doživela kar nekaj spre- memb, ki pa ne bodo tako obsežne kot pri prejšnji verziji. Pred dvema letoma, ko je bila izdana Java EE 5, je bilo glavno vodilo enostaven razvoj. Do sedaj je bila Java EE 5 prenesena trimiljonkrat kot samostojno ogrodje ali v okviru razvojnega ogrodja Java NetBens. Glede na pripombe se odločajo, kaj bo spremenjeno v naslednji verziji. Pripombe glede velikosti ogrodja so pripeljale do iskanja rešitev glede pravilne velikosti, ki bi omogočala modu- larnost, fleksibilnost, osredotočanje na določeno področje in poenostavitve. To bodo rešili s profili (npr. spletni pro- fil, ki bo namenjen razvijalcem internetnih aplikacij, ali profil za telekomunikacijsko industrijo …) Takšni profili bodo obsegali komponente, ki bodo namenjene določeni skupini razvijalcev … Vpeljali bodo tudi proces klestenja, pri čemer bodo nekatere komponente postale opcijske (npr. EJB ali JAX-RPC). V ta namen bo nastala speci- fikacija EJB, 3.1, v lahki obliki. Prav tako bodo delali na razširljivosti ogrodja. Omogočili bodo enostavnejšo uporabo različnih knjižnic in vpeljali skriptne jezike kot prvorazredne programske jezike. V verziji 6 bodo nadaljevali tudi s paradigmo enostav- nega razvoja, s poudarkom na spletnih aplikacijah ( Web Container ). Spletne aplikacije bodo poenostavljene z oznakami za spletne aplikacije, razvoj bo potekal brez