OZ 2008/3
M 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Zelo zanimiv program predstavitev je organiziral tudi OCLC . Predstavili so številne novosti pri izdelkih in ser- visih, ki so rezultat njihovih raziskovalnih in razvojnih dosežkov. Med novostmi je še posebej zanimiv izdelek WorldCat Local (www.oclc.org/worldcatlocal ), ki omo- goča dostop do lokalnih podatkov o zalogi knjižnic zlasti za tiskano gradivo. Integracija bibliografskih podatkov iz WorldCata in lokalnih podatkov iz aplikacij izposoje v posamezni knjižnici zagotavlja uporabnikom kar najbolj enostaven in hiter vpogled v status ne samo elektron- skega, temveč tudi tiskanega gradiva. Realizirana je tudi povezava s servisom VDX za medknjižnično izposojo na osnovi standardov NCIP, SIP ali SIP2. Na voljo je tudi brezplačna uporaba servisa WorldCat Registry , ki knjiž- nicam in konzorcijem omogoča, da objavijo svojo poli- tiko do globalne izmenjave virov. OCLC še nadalje zelo intenzivno vključuje v WorldCat bibliografske zapise iz različnih katalogov, v zadnjem času so v WorldCat vključili tudi zapise za članke iz številnih baz podatkov (GPO, ArticleFirst, MEDLINE, ERIC, Bri- tish Library Inside Serials) ter na osnovi identifikatorja ISSN in lokacijskih podatkov razvili izdelke za upravljanje elektronskih serijskih publikacij. V okviru WorldCata so implementirali tudi različne aplikacije spleta 2.0 za uporab- nike (osebni profili uporabnikov, različni izpisi in njihova izmenjava z drugimi uporabniki), nekatere pa načrtujejo v bližnji prihodnosti (označevanje, RSS itd.). Udeležila sem se dveh predstavitev, in sicer CONTENTdm v kontekstu: integracija delovnih postopkov in rokovanje z besedilom, ki je v celoti iskalno (CONTENTdm in Con- text: Integrating Workflows and Handling Fully Searchable Text) in Posvet OCLC : “Mashed up” knjižnica (OCLC Symposium: The Mashed Up Library). Prvo predstavitev sta imela Taylor Surface in Geri Ingram . Izdelek CONTENTdm je že dalj časa na tržišču in vključuje številne servise za upravljanje raznovrstnih digitalnih zbirk (knjige, rokopisi, članki, disertacije, razglednice, časopisi itd.). Vsebuje module za opis zbirke, spletni dostop, pove- zavo z WorldCatom, možen pa je tudi servis trajnega arhivi- ranja zbirke. Implementirati ga je možno kot institucionalni repozitorij, v okolju konzorcijev pa podpira tudi distribuira- no izgradnjo zbirk. Zasnovan je na odprti arhitekturi in ga je možno povezati z drugimi programskimi rešitvami. Razen knjižnic izdelek uporabljajo tudi različne druge institucije, trenutno imajo 400 namestitev in 1.000 uporabnikov, ki jim zagotavljajo tudi vso potrebno tehnično pomoč. Posebne pozornosti je bil deležen OCLC-jev posvet na temo “mashed up” knjižnice, ki ponujajo svojim uporabni- kom nova orodja z dodano vrednostjo. Tehnološki razvoj spleta 2.0 je v zadnjih letih omogočil združevanje uporabe različnih podatkov, programov in servisov ter na ta na- čin ponudil knjižnicam in njihovim uporabnikom nove možnosti za inovacije. Glavni govornik je bil Michael Schrage (MIT Sloan School of Digital Business), eden od vodilnih mislecev na področju inovacij. Tudi njegov nastop je bil posvečen inovaciji, ki pomeni pretvorbo “novosti” v “vrednost”, pri čemer vrednost ni to, kar ponuja inovacija, temveč to, kar uporabniki sprejmejo in uporabljajo. Najpo- membnejši rezultat “mashed up” knjižnice je konkurenca, saj nastopajo knjižnice na tržišču, kjer vlada največja kon- kurenca. Michael Schrage je knjižničarjem svetoval, naj navežejo partnerstvo z uporabniki, češ da se najboljše ideje porodijo prav pri njih in ne pri zaposlenih. Nastopili so še David Lee King (Topeka & Shawnee County Public Library), Mary Beth Sancomb-Moran (University of Minnesota, Rochester) in Susan Gibbons (University of Rochester), ki so predstavili svoje izkušnje z “mashed up” knjižnico, posvet pa je moderiral Andrew Pace, direktor mrežnih knjižničnih servisov pri OCLC. V sklopu programa ALA 2008 je bilo, kot običajno, veliko zanimivih predavanj. Povzemam vsebino prispevkov, ki sem jih poslušala, navajam reference nanje, in opisujem dogodke, ki sem se jih udeležila. Ker je predstavitveno gradivo na kraju dogodka že prava redkost, prav tako pa je tudi naknadna objava gradiva prepuščena politiki posamez- nih sekcij ali posameznih predavateljev, je pridobivanje nekaterih podatkov za poročilo lahko časovno zelo zahtev- no. ALA je sicer ustanovila centralni Arhiv konferenčnega gradiva (Conference Materials Archive), vendar predava- telji objavljajo gradivo na različnih lokacijah: na spletnikih sekcij, na domačih straneh sponzorjev, na svojih domačih straneh ali straneh njihove institucije ali na lokaciji načrto- vane publikacije, ali pa gradiva sploh ne objavijo. 1. Postopki dela z e-knjigami: od izbora do dostopa (Ebook Workflows: Selection to Access) Aline Soules (California State University) [3] se je v svo- ji predstavitvi osredotočila na tri vprašanja: kaj je e-knji- ga, kdo je zadolžen za izbor in kaj si uporabniki želijo od e-knjige. Obstajajo različne definicije za e-knjigo in vse so osredotočene na vsebino ali na format. Vendar natanč- ne definicije še ni, saj gre za nekaj, kar se šele razvija in vsebuje besedilo, slike, film, domače strani itd. Na voljo so e-knjige v paketih ali kot posamezni naslovi, o izboru pa odločajo ponudniki oz. založniki, konzorciji, razni odbori ali posamezniki. Študentje si želijo stalen dostop od koder koli, istočasnost uporabe ene e-knjige z več delovnih mest in še veliko drugih možnosti: prenašanje na notesnike, tiskanje, funkcija kopiraj in prilepi, funkcija zumiraj in nastavi merilo prikaza, označevanje, avtomat- sko citiranje (APA, MLA), pošiljanje besedila po e-pošti, anotiranje, knjižni pregledi, multimedija, izmenjava opomb, prenašanje na ročne (osebne) naprave, orodja
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5