OZ 2008/3

136 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 za sodelovanje, osebne knjižne police, skupne knjižne police. Za knjižnice je pomembna tudi cena, možnost integracije v obstoječi knjižnični sistem, okolje, ki ne bo lastniško, enostavna avtentikacija uporabnika, zado- stno število istočasnih uporabnikov in arhiviranje. Kljub izredno intenzivnemu tehnološkemu razvoju na področju e-knjig pa ostaja v postopkih nabave in implementacije le-teh še veliko nedorečenega. Laura Wrubel (University of Maryland) [4] je pred- stavila evalvacijske kriterije za nakup e-knjig na njihovi univerzi (število naslovov, število založnikov, število istočasnih uporabnikov, način zaračunavanja, format izpisa (PDF, HTML), progam za branje, način dopol- njevanja izdaj, funkcije (možnost prenašanja, funkcija izreži in prilepi, medknjižnična izposoja), tiskanje (ena stran, poglavje, članek), zapisi MARC (cena, možnost dodajanja podatkov o zalogi drugih knjižnic), stalen dostop, arhiviranje, kompatibilnost z OpenURL (stal- na povezava, prisotnost v bazi znanja SFX), modul za statistike. Pri konzorcialni nabavi e-knjig se pojavljajo težave, ker je treba upoštevati vsebino in platformo, ker ni skupnega denarnega fonda, ker so cenovni modeli zelo zapleteni, ker so prihranki omejeni in prav tako je omejen tudi vzajemni dostop. Carolyn Morris (Coutts Information Services) [5] je pouda- rila, da bo e-knjiga v prihodnosti zavzela pomembno mesto, da je veliko bolj kompleksna kot tiskana knjiga, odločitve pa so veliko težje in vložki veliko višji. Kljub temu knjižničarji ne morejo le čakati ali ustanavljati odborov, ki naj bi reševali probleme. Predstavila je prednosti in pomanjkljivosti nabave e-knjig neposredno od založnika, od naročniške agencije (Subscription Agent), od zbiralca e-knjig (e-Book Aggrega- tor) ali knjigarne (Library’s Approval Book Vendor). Michael Walmsley je predstavil področje e-knjig z vidika prodajalca in poudaril predvsem prednosti, ki jih imajo v primerjavi z založniki in drugimi vrstami institucij. 2. Forum o novostih RDA (RDA Update Forum) Predstavnik Kongresne knjižnice je poročal o aktivno- stih treh nacionalnih knjižnic (LC, NML, NAL) v fazi testiranja RDA in FRBR . Testiranje se bo nadaljevalo še v drugih vrstah knjižnic, v OCLC-ju, ExLibrisu in VTLS- ju ter v knjižnicah zunaj ZDA. Cilj testiranja je ugotoviti uporabnost RDA v procesu katalogizacije, potrebne spre- membe formata MARC 21, ceno zapisov, kreiranih na osnovi RDA, ter stroške morebitnih konverzij. Začetka implementacije ne načrtujejo pred letom 2010. John Attig (član JSC) je poročal, da se delo pri razvoju RDA počasi zaključuje. Odločiti se morajo le še glede obveznosti elementov, ki so z vidika uporabe zapisov najpomembnejši. Osnutek pravil, ki bo na voljo v začetku oktobra 2008, bo v fazi testiranja do aprila 2009. Predstavnik založnika ALA , ki bo poskrbel za elektronsko verzijo RDA, je najprej poročal o dvomesečni zamudi pri izdaji, nato pa okvirno predstavil model zaračunavanja. Glede na zelo različne zahteve (velikost in vrste knjižnic) bodo oblikovali 5 do 7 različnih cenovnih ravni, medtem ko se bodo s konzorciji pogajali za ceno individualno. Nannette Naught je predstavila pristop k razvoju e-ver- zije RDA. Ta verzija bo vsebovala številne, za katalogi- zatorje zelo uporabne funkcije, ki jih omogočajo spletna orodja XML, in možnost integracije v knjižnični sistem. Za testiranje bo na voljo v začetku oktobra 2008, založni- ku pa naj bi ga predali aprila 2009. Po predstavitvi se je razvnela zelo vroča razprava in opaziti je bilo zaskrbljenost knjižničarjev zaradi nejas- ne cenovne politike založnika. Knjižničarji so ponovno vztrajali, da založnik pripravi tiskano verzijo ter tudi kratko (angl. concise ) verzijo. Glede tiskane verzije pred- stavnik založnika ni dal drugih pojasnil, kot to, da ni pri- oritetna. Izpostavili so tudi vprašanje glede sprememb v formatu MARC 21. Spremembe v formatu so najavili za leto 2009, vendar so zagotovili, da bo možno zapise pred- hodno testirati. Prvič so bila omenjena tudi razmišljanja o prehodu na format, različen od formata MARC. 3. Velikost pomeni razlike: knjižnične mreže, kooperative in konzorciji v 21. stoletju (Size Does Make a Difference: Library Networks, Cooperatives and Consortia in the 21st Century) Denise M. Davis (ALA Office for Research & Statistics) in Keith Curry Lance (RSL Research Group) sta predsta- vila rezultate študije o knjižničnih mrežah, kooperativah in konzorcijih [6]. Študijo, ki je bila izvedena v letih 2006 in 2007, je financiral Institute of Museum and Library Services, koordinirala pa jo je služba Ale za raziskave in statistike v sodelovanju z ASCLA (Association of Specia- lized and Cooperative Library Agencies). Podobne študije so bile izvedene v letih 1977–1978, 1985– 1986 in 1997, vendar študija iz leta 1997 zaradi problema- tike izbora organizacij ni bila objavljena. Tokratni kriterij za izbor organizacij so bili neprofitnost institucije, lasten kader in članstvo knjižnic. V analizo je bilo vključenih 215 organizacij, od tega jih je 144 odgovorilo na vsa vprašanja. Prevladujejo organizacije regionalnega značaja (70 %), sledijo organizacije državnega (28 %) in lokalnega (28 %) značaja. V glavnem so to manjše organizacije, od katerih ima 21 % manj kot 3 zaposlene, 28 % ima 3 do 7 zapo- slenih, 21 % ima 8 do 12 zaposlenih in le 30 % ima več kot 12 zaposlenih. Aktivnosti knjižničnih mrež so povezane z