OZ 2008/3

M T 143 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Roberta Gogala iz podjetja LIKO PRIS [6] je predstavil projekt celovite rešitve na področju dokumentiranja v podjetju TUŠ Telekom . Namen projekta je povezati tehno- logijo in poslovni vidik v podjetju, sprejeti notranja pra- vila, organizacijsko strukturo in procese. MERIDIO jim služi za končno skladiščenje, ko povežejo aplikacije za- jema in obdelave dokumentov. Spletni MERIDIO-MOS T jim služi za prehajanje dokumentov med aplikacijami. MS CRM predstavlja centralno bazo za podjetje, drugi sistemi in aplikacije pa morajo znati to prebrati. Izpeljali so si- stemsko analizo dokumentarnega gradiva in optimizacije poslovnih procesov ter interaktivno delavnico o zahtevah za dokumentiranje v podjetju, kar je bila osnova za delo. Nato so oblikovali klasifikacijski načrt o poslovnih pro- cesih, izdelali matriko pravil za vse, pri tem pa naleteli na težave zaradi naglega naraščanja števila zaposlenih v nji- hovem podjetju. Izdelali so predlog za osnutke notranjih pravil, kjer je CRM osnova za generiranje dokumentov, zato so izdelali predloge za shranjevanje v MERIDIO . Prikazali so delo v sprejemni pisarni: generiranje v CRM , vpis novega naročnika, generiranje skozi avtomatsko predlogo, pošiljanje uporabniku, ki podpiše in pošlje na- zaj, nato skeniranje, avtomatsko opremo dokumenta z metapodatki, istočasno prenos podatka v bazo vhodne in izhodne pošte ter CRM . V celoti gre za avtomatiziran del. Neobdelani dokumenti (priloge, dopisi, pritožbe ipd.) se po skeniranju in opremi z metapodatki ter pregledu in potrditvi v sprejemni pisarni dajo v klasifikacijski načrt v dokumentni sistem ter nato v CRM v nadaljnjo obdelavo. Vsi dokumenti so dostopni iz ERP in CRM z MERIDIO ter z OFFICE . Shranjujejo se v formatu pdf kot zapisi v dokumentnem sistemu, kar pomeni, da se jih ne da več spremeniti. Ko se sistem zaključi, so dokumenti že var- no shranjeni v MERIDIO , nato pa preidejo v sprejemno pisarno, kjer se lahko po potrebi izvede prekvalifikacija. V MERIDIO se tudi določi, kam bo shranjen, v ozadju pa “teče” nadaljnja komunikacija v informacijski sistem CRM . PANEL 6: Informacijska varnost in neprekinje- no poslovanje (moderator Marjan Anton~i~) • Marjan Antončič (Varovanje e-gradiv) je poudaril, da varovanje e-gradiva obsega tako izvajanje ukrepov in postopkov, določenih v ZVDAGA, kot izvajanje predpisov, ukrepov in postopkov, ki urejajo obdelavo, zajem in hrambo posameznih vrst gradiva. • Miha Ozimek (ISO/IEC 27001– najboljše prakse varovanja informacijskih sistemov in informacij) je povedal, da standard predstavlja zahteve za vpeljavo sistema vodenja varovanja informacij v sistemih orga- nizacij. • Nejc Palir (nokVAULT) je prikazal demo verzijo ino- vativnega orodja na področju enkripcije in varovanja datotek za poslovno in osebno rabo z delovanjem na lastnem sistemu Kernel 3 zunaj operacijskega sistema. Je dokazano edini “nezlomljivi” izdelek pri enkripciji datotek v okolju Windows . Na spletni strani www. nokvault.com lahko program skopiramo in brezplačno preizkusimo (za 30 dni). • Vinko Šlibar (Vzpostavitev varovanih oz. varnostnih območij) je podal glavne organizacijske, kadrovske, fizične in tehnične zahteve, ki jih določajo posamezni predpisi in jih je treba upoštevati pri projektu izgrad- nje varovanega oz. varnostnega območja. Predstavil je tudi modelni pristop k izvedbi tega. • Dario Mohorič (Elektromagnetno sevanje v infor- matiki – TEMPEST) je opozoril, da elektromagnetno sevanje v informacijskih in komunikacijskih sistemih predstavlja nevarnost za podatke, ki se v njih obde- lujejo, shranjujejo in preko njih izmenjujejo. Zato je treba uvesti določen sklop ukrepov, ki te podatke na primeren način ščitijo. PANEL 7: E-demokracija in novosti e-uprave (moderatorki Tatjana M. Zupan in Maja Zu- pan~i~) • Maja Zupančič (Državni portal e-uprava: nove možnosti in novi izzivi) je prikazala novosti, katerih razvoj je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada ter izpostavila nekatere nove storitve in možnosti e- uprave za naprej (npr. širitev delovanja e-uprave v JV Evropo). • Tamara Hainz (Oglasna deska in podportal Inšpekci- je in inšpekcijske službe na enotnem državnem portalu e-uprave) je predstavila pravno podlago za objavo in tehnično izvedbo elektronske oglasne deske. Predsta- vila je tudi podportal Inšpekcije in inšpekcijske službe in možnosti oddaje spletne prijave. • Simon Delakorda (Zakaj e-demokracija v javni upravi: družboslovni pogled) je pogledal na potrjeno domnevo, da ima e-participacija javnosti pozitiven učinek na krepitev javne legitimnosti, pravne in vse- binske kakovosti ter trajnostne implementacijske spo- sobnosti zakonodaje. • Irma Mežnarič (Sodelovanje javnosti v procesih odločanja – vladni in nevladni vidik) je govorila o vidiku demokratičnega odločanja, kjer predstavniško demokracijo dopolnjuje participatorna demokracija. • Suzana Muljavec (E-demokracija) je prikazala stanje e-demokracije v Sloveniji tako z ožjega vidika sprem- ljanja zakonodajnega postopka kot s širšega vidika drugih možnosti elektronske participacije državljanov v demokratičnih procesih. • Andraž Permar (Klicni center “Halo uprava” in “Halo inšpekcija”) je predstavil cilje in namene no- voustanovljenega klicnega centra na Ministrstvu za javno upravo z namenom zmanjšati digitalno ločnico, saj je to v pomoč vsem državljanom, ne glede na to,