OZ 2008/3

152 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Zanimivi so tudi rezultati dostopa do e-knjig. Podatki so navedeni primerjalno za študente in profesorje. V skup- nem povprečju jih največ dostopa preko spletne strani knjižnice, kar 31 odstotkov, preko knjižničnih katalogov pa od 23 do 25 odstotkov. Izstopajoča sta še podatka, da s pomočjo študentov mentorjev (tutorjev) e-knjige upo- rablja 19 odstotkov študentov (profesorji seveda ne), s pomočjo knjižničarjev pa kar 27 odstotkov profesorjev in le 15 odstotkov študentov. Ob teh rezultatih naj navedem še ugotovitev z navedenega Springerjevega webinarja, kjer opozarjajo na t. i. učinek MARC (MARC Effect). E-knjige, ki so vnesene v katalog, so dvakrat, celo trikrat bolj v uporabi. Podatek podpira do sedaj znane rezultate nekaterih raziskav. 4 Ugotavili so tudi, da se tudi “starejše” knjige (stare dve leti ali tri) skoraj v enaki meri uporabljajo kot najnovejše. Tudi to govori o smiselnosti vnosa tega gradiva v katalog. Veliko presenečenje predstavljajo rezultati o razlogih oz. namenu obiska knjižnice. Večina študentov (87 odstot- kov) še vedno obišče knjižnico z namenom, da poišče in si izposodi knjige in ne le kot prostor za druženje, študij in dostop do interneta. V zaključku raziskave ugotavljajo, da e-knjige že zelo močno prodirajo v svet britanskih univerz. Kar 62 od- stotkov anketirancev jih je že uporabljalo v povezavi s svojim delom in študijem. In kot ugotavljajo na koncu, se je revolucija e-knjige že zgodila (vsaj na britanskih uni- verzah glede na navedene rezultate). Poleg navedenih ugotovitev iz raziskave JISC ponuja webinar še kup zanimivih podatkov. Naj navedemo le nekaj izstopajočih: • e-knjige v sklopu SpringerLinka predstavljajo 15 od- stotkov vsebine, vendar k statistiki skupne uporabe prispevajo 25 odstotkov, • uporaba 20 odstotkov najpogosteje uporabljenih e-na- slovov predstavlja 55 odstotkov uporabe vseh e-knjig, kar predstavlja veliko manjšo koncentracijo “po- membnih” naslovov v primerjavi z e-revijami, kjer je ta odnos 20/80 (t. i. long tail je veliko manjši kot pri revijah), • študenti bolj uporabljajo e-knjige, raziskovalci pa e- revije, • vrste e-knjig po uporabi (od najbolj do manj uporablje- ne): priročniki, učbeniki, referenčno gradivo, znanstve- na poročila, ožje strokovno gradivo, monografije … • po vsebini (le področja STM od najbolj do manj): kemija in materiali, matematika in statistika, računal- ništvo, tehnika, biomedicina, fizika in astronomija, ekologija, medicina, arhitektura in dizajn, ekonomija in poslovanje … Rezultati, navedeni v polni obliki v omenjenem gradivu, pozivajo k akciji. Bomo hitrejši knjižničarji, uporabniki ali e-knjige? Opombe 1 Po članku UK scholarly e-book usage: a landmark survey, obja- vljenem v Aslib Proceedings: New Information Perspectives; 60 (2008), 4: 311–334. Dostopno tudi na spletu: http://www.emeraldinsight.com/Insight/viewContentItem.do ;jses- sionid=E64FCB45A8A64155CFA4564EA34731D6?contentTy- pe=Article&contentId=1733496 (20. 10. 2008). 2 Na navedenem spletnem naslovu je možno pregledati nekatere zapiske sodelujočih blogerjev ob tem webinarju s kratkimi po- udarki: http://www.libraries.wright.edu/noshelfrequired/?p=105 (21. 10. 2008). Žal prosojnice s tega webinarja niso javno dostop- ne, lahko pa vam jih posreduje avtor tega prispevka. 3 Na nekatere članke in avtorje je opozorjeno v avtorjevem ses- tavku: E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani. Knjižnica 51(2007), 1: 157–171. 4 Gl. op. 2. Matjaž Eržen