OZ 2008/4

M T 181 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 5 POVZETEK REZULTATOV ANKETE Z raziskavo v obliki ankete smo ožjemu krogu slovenskih uporabnikov interneta zastavili 26 vprašanj, na katera je odgovorilo 262 anketirancev . V nadaljevanju sledi pov- zetek ugotovitev iz rezultatov raziskave. Nadležna e-sporočila so v primerjavi z drugimi oblika- mi poseganja v zasebnost, kot so npr. razni prospekti in oglasna sporočila, vržena v poštni nabiralnik in letaki za- taknjeni za brisalec avtomobila, bolj vsiljiva. Bolj vsiljivi od nadležnih e-sporočil so le telefonski klici z namenom trženja blaga ali storitev ter pojavna okna (angl. pop-up ) z oglasnimi sporočili, ki se nepričakovano pojavljajo med brskanjem po internetu. • Nadležna e-sporočila se zdijo 80 odstotkom anketiran- cev zelo vsiljiva. Korist od nadležnih e-sporočil pa sta imela le 2 odstotka anketirancev. • Prejemanje nenaročenih, oglaševalskih, zlonamernih in vsiljivih e-sporočil se zdi 94 odstotkom anketiran- cev nadležno. • Nadležno e-sporočilo 74 odstotkov anketirancev izbri- še takoj, ne da bi ga odprli. Najpogostejša vsebina nadležnih e-sporočil, ki jih prej- mejo anketiranci, so oglasi in verižna pisma. Občasno prejmejo tudi e-sporočila z namenom zbiranja podpisov, da bi nekomu pomagali, vabila k sodelovanju v denarni piramidi, igri na srečo, naložbi v tujini in pornografske vsebine. Najmanjši delež med prejetimi nadležnimi e- sporočili pa imajo zlonamerna sporočila, kot so virusi, vohunski programi ali zlonamerna programska koda. Kljub temu da so najpogostejša vsebina nadležnih e-spo- ročil oglasi, je med anketiranci le en odstotek takšnih, ki so pozneje naročili tako oglaševano blago ali storitev. Osebnih podatkov pa pošiljateljem nadležnih e-sporočil ni izdal noben anketiranec. • Značilnosti, ki opredeljujejo e-sporočilo kot nadležno, se zdijo anketirancem zelo moteče. • Politiko o varovanju osebnih podatkov na spletni stra- ni, ki so ji zaupali e-naslov, je v celoti prebralo le 29 odstotkov anketirancev. Iz rezultatov ankete lahko povzamemo, da večina prejem- nikov doživlja nenaročena oglaševalska in zlonamerna e- sporočila kot nadležna in vsiljiva. Najbolj moteča lastnost nadležnih e-sporočil je nezmožnost preklica prejemanja. Koristi od tovrstnih sporočil nima praktično noben prejem- nik. Problematike, ki jo nadležna e-sporočila predstavljajo za njih in internet, se uporabniki interneta zavedajo. Večina se jih zna zaščititi pred zlonamernimi e-sporočili, hkrati pa so pri izdajanju osebnih podatkov previdni, saj jih pošilja- teljem nadležnih e-sporočil ne izdajajo. Z odpravljanjem nadležnih e-sporočil prejemniki izgubljajo čas, dogaja se tudi, da med nadležnimi e-sporočili težko najdejo legitimna sporočila, ki jih želijo prebrati. SKLEP Nadležna e-sporočila so lahko oglaševalska sporočila in vsa druga e-sporočila, ki so za prejemnika neetična bodisi zaradi vsebine bodisi zaradi načina, na katerega so mu vročena, ali preprosto zaradi nespoštovanja prejemnikove želje, da ne želi prejemati nadležnih e-sporočil. Etičnost je treba presojati v konkretnem položaju in v danem trenutku, vendar nam to ne more dati splošno veljavne norme za etičnost oglaševalskih e-sporočil. Vsem oglaše- valskim e-sporočilom ne moremo pripisati nadležnosti ali neetičnosti že zaradi subjektivnega vidika na dejavnike, ki označujejo oglaševalska sporočila kot neetična. Po drugi strani pa lahko na splošno opredelimo neetičnost nadležnih e-sporočil na osnovi objektivnih dejavnikov. Z gotovostjo lahko neetičnost pripišemo vsem e-sporoči- lom, s katerimi želijo pošiljatelji prevarati ali na kakršen koli drug način zlorabiti prejemnika. Razsežnosti problematike nadležnih e-sporočil z neetič- nim učinkom je treba nameniti večjo pozornost in poši- ljatelje ustrezno omejiti. Pošiljatelji nadležnih e-sporočil, tako posamezniki, kot organizacije, bi morali znati oceniti razsežnost problematike, ki jo povzročajo in bi za posle- dice morali odgovarjati, saj je že sam prenos stroškov na drugega proti njegovi volji moralno nesprejemljiv. Oglaševalci se vsiljivega in neetičnega oglaševanja zave- dajo, ampak nekaterih to ne ovira pri uveljavljanju njiho- vih sebičnih interesov in želje po dobičku. Oglaševalci, ki oglašujejo na internetu in se želijo razlikovati od po- šiljateljev nadležnih e-sporočil, morajo uporabljati ogla- ševalske metode v etično sprejemljivih okvirih, predvsem za prejemnike sporočil. Morajo se izogniti nelegalnemu pridobivanju e-naslovov, prejemnikom e-sporočil morajo dati možnost, da se ti seznanijo z njihovimi pravili o poši- ljanju nenaročenih e-sporočil oglaševalske narave in da se od prejemanja le-teh odjavijo. Spoštovati morajo pravice, interese in odločitve prejemnikov oglasov in jih pošiljati le tistim, ki so se nanje naročili ali so njihove stranke. Oglaševalci se morajo vedno bolj truditi, da ustrežejo za- konskim predpisom in etičnim normam in si pridobijo za- upanje potrošnikov. Neetičnost se dolgoročno ne izplača. Zadali smo si cilj odgovoriti na vprašanje: Ali je pošilja- nje nenaročenih promocijskih elektronskih sporočil, poslanih večjemu številu prejemnikov, neetično? Na podlagi ugotovitev lahko trdimo, da je pošiljanje ne- naročenih promocijskih elektronskih sporočil, poslanih