OZ 2008/4

RAZGOVOR Voditeljica šolske knjižnice Šolskega centra in Gimnazije Nova Gorica je gonilna sila Društva bibliotekarjev Primorske. Leta 2005 je bila med dvajsetimi ustanovnimi članicami Društva šolskih knjižničarjev in je tudi prva predsednica tega društva. Pred tem je vodila Sekcijo za šolske knjiž- nice ZBDS. Interese šolskih knjižničarjev zastopa v različnih gremijih, je tudi članica Upravnega odbora IZUM-a in sodeluje v različnih strokovnih skupinah inštituta. Sedaj že tradicionalni kon- gres šolskih knjižničarjev v Radencih je pod njenim vodstvom postal eno največjih knjižničarskih srečanj v državi. Ob vsem tem se poglobljeno ukvarja z vrsto knjižničarskih tematik, še posebej se je posvetila uporabnikom šolskih knjižnic s posebnimi potrebami. Pomemben je njen prispevek h krepitvi sodelovanja s knjižničarji na drugi strani državnih meja, še posebej z zamejskimi Sloven- ci in s knjižničarji na Hrvaškem. OZ : Za začetek bi postavil zelo splošno vpra- šanje, kako ocenjujete stanje in razvoj naših šolskih knjižnic? Kuštrin Tušek: Slovenske šolske knjižnice imajo dolgo in bogato tradicijo. So sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela šole, s svojimi storitvami in programi omogočajo in podpirajo učenje in poučevanje in dejavno sodelujejo pri procesu informacijskega in drugega opis- menjevanja učencev in dijakov. Skozi bogato zgodovino so se razvijale skupaj z našim šolstvom, svoj razcvet pa so doživele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je začelo tudi sistematično delo na področju šolskega knjižničarstva na Zavodu za šolstvo pod vodstvom pedagoške svetovalke mag. Eme Stružnik. Šolski knjižničarji 1 so se sicer že prej srečevali na aktivih, ki so nastali na pobudo splošne knjižnice ali samoiniciativno in se na druženjih ukvarjali s strokovnimi vprašanji. V okviru ZBDS je delovala tudi sekcija za šolske knjižnice. V organizaciji Zavoda za šolstvo so začele delovati študijske skupine, v sekciji za šolske knjižnice pri ZBDS in s sodelovanjem Zavoda za šolstvo pa so nastali prvi veljavni Standardi in normativi za šolske knjižnice, ki jih je sprejel takratni strokovni svet za splošno izobraževanje. Mimogrede naj omenim, da so Nata{a Ku{trin Tu{ek to edini veljavni standardi za šolske knjižnice v Sloveniji, saj so standardi, ki so bili na nivoju stroke sprejeti leta 2001, še vedno v postopku potrjevanja. V tem času sta izšla tudi priročnika Vzgojno- izobraževalno delo v knjižnici srednje šole in Šolska knjižnica – medioteka , ki sta postala nepogrešljiv pripomoček pri delu šolskega knjižničarja. Izhajati je začela strokovna revija Šolska knjižnica, ki nas še danes bogati tako z novimi strokovnimi spoznanji kot z izkušnjami ob prenašanju teorije v prakso. Revija izhaja štirikrat letno, ob kongresih šolskih knjižničar- jev pa je izšla tudi kot zbornik kongresa šolskih knjižničarjev. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zazna- movala informatizacija šolstva in tudi šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so bile v marsika- terem okolju pionirji uvajanja računalniškega opismenjevanja, bile so opremljene z računal- niki in dostopom do svetovnega spleta in to so bila na šoli mesta, kjer so imeli učenci, dijaki in zaposleni dostop do sodobne IKT. Uvajalo se je avtomatizirano poslovanje šolskih knjiž- nic, večino s programskim paketom Šolska knjižnica, bile so pa tudi že šolske knjižnice, ki so se vključevale v sistem COBISS. Šolski