OZ 2008/4

M 191 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 knjižničarji so sodelovali na vseh pomembnejših sreča- njih, sejmih in konferencah s področja IKT in programov Računalniškega opismenjevanja (RO). Po novi šolski zakonodaji so se v šolskih knjižnicah začeli zaposlovati univerzitetni diplomirani biliotekarji. Veliko zaposlenih se je odločilo za izredni študij, da so pridobili zahtevano stopnjo in smer izobrazbe (z novo zakonodajo se je za šolskega knjižničarja zahtevala univerzitetna izobra- zba ustrezne smeri – bibliotekarstvo, v prehodnih določbah se je za nekatere upoštevala že prej pridobljena izobrazba oz. so si morali dopolnilno znanje pridobiti v verificiranem programu na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakul- tete v Ljubljani v enem letu po nastopu službe). Ta čas je sovpadal tudi s kurikularno prenovo slovenskega šolstva, uvajala se je devetletka in prenova srednješolskega izob- raževanja. Po začetnih težavah smo šolski knjižničarji dosegli, da se v prenovo vključi tudi šolsko knjižnico in delovati je začela medpredmetna kurikularna komisija za knjižnično dejavnost, ki je pripravila cilje in vsebine Knjiž- ničnih informacijskih znanj za osnovno in srednjo šolo in učni načrt za izbirni predmet Informacijsko opismenjeva- nje . V kurikularni prenovi smo preko študijskih skupin lahko sodelovali vsi šolski knjižničarji. Konec devetdesetih let je informatizacija šolskih knjižnic zastala, Ministrstvo za šolstvo je prenehalo podpirati raz- voj programskega paketa Šolska knjižnica, začele so se prve dejavnosti glede postopnega vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS, v katere so bili vključeni vsi ključni dejavniki s področja knjižničarstva v Sloveniji, vendar žal neuspešno. Leta 2002 smo v razširjeni pred- metni komisiji za knjižnično dejavnost, ki je delovala v okviru Zavoda za šolstvo pod vodstvom pedagoške sveto- valke Majde Steinbuch, pripravili Strategijo postopnega vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS v obdobju 2002–2007, ki pa je zgolj še en zapis na papirju. Avgusta 2003 je začel veljati Zakon o dopolnitvah za- kona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževa- nja, ki v 11. členu dovoljuje strokovnim delavcem šol, ki zaradi različnih vzrokov nimajo dovolj ur za poučevanje svojega predmeta, opravljanje drugega dela, kar je v šol- ske knjižnice prineslo zaposlovanje po strokovnih knjiž- ničarskih merilih neustreznega kadra. Z zmanjševanjem števila otrok in posledično oddelkov v šolah je realno pričakovati, da se bodo v šolskih knjižnicah vedno težje zaposlovali diplomanti bibliotekarske stroke. Zadnja leta smo se šolski knjižničarji posvetili krosku- rikularni prenovi slovenskega šolstva. Spremljali smo delo Predmetne komisije za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost, ki je delovala pod vodstvom Majde Steinbuch, pedagoške svetovalke za knjižnično dejavnost na Zavodu za šolstvo, in leta 2008 sta bila na Strokovnem svetu za splošno izobraževanje potrjena oba dokumenta: Posodobljen kurikul knjižnično informacijsko znanje za osnovno šolo in Kurikul knjižnič- no informacijsko znanje za splošne, strokovne in klasične gimnazije . Oba dokumenta sta na novo začrtala smernice, cilje, naloge in kompetence knjižničnega informacijskega znanja v osnovni šoli in gimnaziji. Kot sem že nekajkrat omenila, potekajo pedagoške dejav- nosti slovenskih šolskih knjižnic pod okriljem Zavoda za šolstvo. Čeprav je šolskih knjižnic v Sloveniji okoli 600, se s tem področjem na zavodu ukvarja samo ena pedago- ška svetovalka. Po upokojitvi prve svetovalke mag. Eme Stružnik je to nalogo prevzela Majda Steinbuch, ki je s seboj prinesla bogate izkušnje dela šolske knjižničarke na II. gimnaziji Maribor. Obe sta zaslužni, da imamo slo- venski šolski knjižničarji na voljo kar nekaj priročnikov, ki so nam v veliko pomoč pri vsakdanjem delu, poleg teoretičnih spoznanj pa prinašajo tudi veliko primerov dobre prakse, ki jih lahko s pridom uporabimo. Poleg že prej omenjenega priročnika Vzgojno-izobraževalno delo v knjižnici srednje šole (1993, 2. popr. izd. 1995) so pri za- ložbi Zavoda za šolstvo izšli še Vodnik za šolskega knjiž- ničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence (1999), Učenje in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli (2002) in Informacijsko opismenjevanje – priročnik za delo z informacijskimi viri (2004). Za razvoj slovenskih šolskih knjižnic je zelo pomembno tudi delo Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS in v za- dnjih treh letih Društva šolskih knjižničarjev Slovenije. Oba se ukvarjata predvsem s strokovnimi vprašanji šolskega knjižničarstva, izražata stališča in pripravljata mnenja o različnih strokovnih in drugih vprašanjih s po- dročja knjižničarstva ter organizirata različne oblike izob- raževanj. Tako smo bili šolski knjižničarji med prvimi, ki smo se imeli možnost udeleževati seminarjev s področja inventure, izločanja in odpisa knjižničnega gradiva, v letih uvajanja devetletke smo se na seminarjih seznanjali s primeri dobre prakse izvajanja programa Knjižnično in- formacijsko znanje v različnih triletjih devetletke, uspeš- no smo organizirali že 3 kongrese šolskih knjižničarjev, redno se udeležujemo in aktivno sodelujemo na različnih državnih in mednarodnih konferencah knjižničarjev. Leta 2004 sem za prvi kongres šolskih knjižničarjev Slovenije pripravila prispevek IFLA/UNESCO-ve smer- nice za šolske knjižnice in njihova integriranost v sistem šolskega knjižničarstva v Sloveniji in takrat prišla do za- ključka, da slovenske šolske knjižnice na formalni ravni (zakonodaja, podzakonski predpisi) delujejo v duhu smernic, da pa so na izvedberni ravni prevečkrat odvisne od okolja, v v katerem delujejo. To bi verjetno v še večji meri veljalo danes.