OZ 2008/4

M T 193 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Menim, da so šolske knjižnice s posodobljenimi kurikuli in učnimi načrti ustrezno vključene v programe infor- macijskega opismenjevanja, seveda je pa ta vključenost odvisna tudi od okolja, v katerem šolska knjižnica deluje, opremljenosti z ustrezno IKT, usposobljenostjo šolskega knjižničarja in ne na koncu tudi s prostorskimi in kadrov- skimi pogoji šolske knjižnice. OZ : Šolske knjižnice so glede kadrovske zasedbe v prece- pu med šolskimi in knjižničarskimi predpisi. So zahteve po strokovnem knjižničarskem znanju v sedanjih razme- rah ustrezno upoštevane? Kuštrin Tušek: Šolske knjižnice sodimo v resor Minis- trstva za šolstvo, zato je za nas prioritetna zakonodaja s podzakonskimi predpisi s področja šolstva. Poleg tega se v šolskih knjižnicah upošteva tudi zakonodajo s področja knjižničarstva in tisti podzakonski predpisi s tega po- dročja, s katerimi soglaša oz. jih je podpisal tudi minister za šolstvo. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja natančno določa, kdo je lahko zaposlen v šolski knjižnici, poleg tega pa to natančno določajo še pravilniki o stopnji in smeri izobrazbe za strokovne de- lavce za različne nivoje izobraževanja. Tako mora imeti šolski knjižničar izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pri- dobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško izobrazbo. Če tega nima, mora opraviti dopolnilno izobraževanje, s katero si pridobi ustrezno znanje, potrebno za opravlja- nje dela. Do tega šolskega leta so to izobraževanje lahko opravili na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakul- tete v Ljubljani, z uvedbo bolonjskega študija pa tega programa izpopolnjevanja ni več. Nadomestil naj bi ga drugostopenjski študij Šolsko knjižničarstvo, ki pa še ni akreditiran. Poleg tega lahko strokovni delavci šol, ki se jim zaradi objektivnih okoliščin zmanjša učna obveznost, manjkajoče ure opravijo drugje, praksa pa je pokazala, da jih vodstva šol največkrat prerazporedijo v šolsko knjiž- nico. V sedanjih razmerah, ko upada število otrok in se posle- dično zmanjšuje število oddelkov tako v osnovnem kot v srednjem izobraževanju, kar potegne za sabo zmanjševa- nje ur nekaterih predmetov in posledično zmanjšanje ur učiteljem, lahko pričakujemo, da bo predvsem v osnov- nošolskih knjižnicah zaposlenih manj strokovno usposo- bljenih knjižničarjev. Naj na koncu omenim še kadrovske normative. V knjižni- ci osnovne šole je na 20 oddelkov zaposlen en knjižničar, če je oddelkov manj, je za ustrezen procent manjša zapo- slitev. Če ima osnovna šola več kot 650 učencev, se lahko zaposli še en knjižničar za polovično delovno obvezo. V srednjih šolah je situacija precej slabša. Normativ določa, da se sistemizira 1 knjižničarja za 20 do 30 oddelkov, pri čemer se število oddelkov izračuna tako, da se skupno število dijakov deli s 30. Knjižničarja za polovični delo- vni čas lahko zaposli šola, ki ima 31 do 40 oddelkov, 2 knjižničarja pa šola, ki ima nad 40 oddelkov. Če ima šola manj kot 20 oddelkov, se delež knjižničarja izračuna v ustreznem razmerju. V sekciji za šolske knjižnice pri ZBDS in v Društvu šolskih knjižničarjev se že leta trudimo, da bi obstoječe normative posodobili, kajti posodobitve in prenove šol- stva v zadnjih dvajsetih letih so nas postavile pred nove naloge in kompetence, kar pa izredno težko uresničujemo brez dovolj zaposlenih. Če pogledamo samo čas, ko je šolska knjižnica odprta – po vseh strokovnih priporočilih naj bi bila šolska knjižnica odprta pred poukom, med njim in po pouku. Če vemo, da na večini šol poteka pouk in druge dejavnosti od 7. ure zjutraj pa nekje do 16. ure popoldne, vidimo, da je temu nemogoče zadostiti, če je v knjižnici zaposlen en sam človek. Tu nisem omenjala šol s podružnicami in dislociranimi enotami ter šol, kjer kot organizacijske enote delujejo tudi vrtci. Tudi otroci na podružnični šoli imajo enake pravice do obiskovanja šol- ske knjižnice kot na matični šoli. Potem je tu strokovno knjižničarjevo delo – od pridobivanja in obdelave gradiva do manipulativnih del in urejanja knjižnice (po domače pospravljanja gradiva). Da ne govorim o pripravljanju na bibliopedagoško delo, o zahtevnejših poizvedbah, med- knjižnični izposoji, referenčem pogovoru, odnosih z jav- nostmi, mentorstvom raziskovalnih nalog, šolskih glasil, interesnih dejavnosti, sodelovanju v projektih in o različ- nih prireditvah. V šolski knjižnici mora šolski knjižničar znati vse, natančno si mora organizirati čas in uspešno krmariti med otroki, zaposlenimi, vodstvom šole in starši. Če pa ob tem najde še čas za strokovno izpopolnjevanje in osebnostno rast, je vsega občudovanja vreden. Mogoče bi omenila še to, da smo šolski knjižničarji redki strokov- ni delavci, ki imamo izobraževanja in študijske skupine organizirana skoraj izključno v popoldanskem času in ob sobotah, saj bi se jih drugače v večini primerov ne mogli udeleževati; vodstva šol so namreč zelo nenaklonjena zaprti knjižnici. OZ : Pojavljajo se predlogi, da bi v malih občinah združili funkcije šolske in splošne knjižnice. Dejansko name- ravajo šolski knjižnici naložiti dodatne naloge splošne knjižnice. Ste v Društvu šolskih knjižničarjev razpravljali o tem in kakšno je vaše stališče? Kuštrin Tušek: Šolski knjižničarji smo se s to dilemo ukvarjali na prvem kongresu šolskih knjižničarjev že leta 2004, kajti takrat se je po dolgem času spet pojavila ideja o združevanju šolskih in splošnih knjižnic. Takrat se je