OZ 2008/4

196 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 deksi citiranosti virov, ampak tudi indeksi uporabe virov. Ljudje namreč berejo znanstvene revije in spletne vire z različnih področij (angl. usage map ), medtem ko citirajo le revije svoje discipline (angl. citation map ). Spremljanje uporabe določenih spletnih virov ima številne prednosti: lahko se preverja faktor uporabe različnih spletnih virov, kot so spletne revije, blogi, podatkovne baze ipd. Poleg tega se faktor uporabe lahko začne preverjati takoj po ob- javi in podatki so lahko na voljo brez zamikov. David Nicholas (University College London) je pred- stavil prispevek z naslovom The information-seeking behaviour of the virtual scholar: from use to users . Pove- dal je, da je pri raziskovanju profilov iskalcev informacij treba upoštevati različne dejavnike: velik delež obiskov na straneh predstavljajo roboti, uporabniki vsaj polovico časa porabijo za navigacijo po spletnih straneh, kot pa za samo branje, načini iskanja se razlikujejo glede na potre- be, starost, spol, pa tudi glede na narodnost uporabnikov. Ian Bannerman (Taylor & Francis) je govoril o rabi in zlorabi meril, kot sta faktor vpliva in faktor uporabe ( The use and abuse of usage measures ). Faktor vpliva, ki ga objavlja Thomson Reuters, temelji na citatih objavljenih del, medtem ko faktor uporabe upošteva uporabo ob- javljenih del. Kot slabost faktorja vpliva je izpostavil dejstvo, da prihaja do velikega števila avtocitatov, do pri- poročil drugim avtorjem, kaj naj se citira, do namenskega citiranja pomembnih avtorjev ipd. Slabost faktorja upo- rabe vidi v tem, da lahko tudi tukaj avtorji sklenejo do- govor s prijatelji, da brskajo po internetu in si prenašajo določene dokumente z namenom, da bi povečali statistiko uporabe določenih spletnih virov. Sledila so izbirna predavanja v manjših skupinah (delav- nicah). Udeležila sem se delavnice z naslovom Searching , ki jo je vodila Tamara Sadeh (Ex Libris). Predstavila je glavne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost procesa iskanja. Ti so: iskalčeva pričakovanja in njegovo strokovno znanje, kakovost in obseg podatkov, ki jih iščejo, iskalna orodja in uporabniški vmesniki. Izpostavila je prednosti in pomanj- kljivosti posameznih načinov iskanja in načine sortiranja podatkov (glede na ustreznost, datum, pogostost uporabe). Popoldanski sklop predavanj je začel Dan Jones (The National Archives) z referatom Mass digitisation of hi- storical records for access and preservation . Navedel je razloge, zakaj je digitalizacija tako pomembna. Omogoča namreč vzpostavitev kakovostnih nadomestkov z name- nom, da se ohranijo originalni dokumenti, zagotavlja do- stopnost dokumentov širšemu krogu ljudi preko interneta, dokumentom daje dodano vrednost s pomočjo indeksi- ranja ipd. Glavno omejitev pri digitalizaciji dokumentov predstavlja velik obseg zbirk dokumentov, ki jih je po- trebno digitalizirati in s tem povezane finančne omejitve. Jean Sykes (London School of Economics and Political Science) je v predavanju predstavila projekt digitalizacije JISC – Joint Information Systems Committee, ki je eden največjih digitalizacijskih projektov v Evropi ( Large-sca- le digitisation: the £22 million JISC programme and the role of libraries ). V zadnjem sklopu drugega dne konference sem se ude- ležila delavnice z naslovom Getting (slightly) technical – an introduction to linking , ki jo je vodil Ross MacInty- re (Mimas, The University of Manchester). Predstavil je osnove o tem, kako deluje internet, in ključne standarde (DOI, OpenURL). Po predstavitvi referatov je bil ponovno na voljo ogled razstave sponzorjev in drugih razstavljalcev. Zadnji dan konference je Geoffrey Bilder (CrossRef) v predavanju z naslovom Web 3.0: how to help users stop reading the web and get on with their work govoril o paradoksu, ki se pojavlja, ko na eni strani avtorji želijo, da je njihovo delo dostopno v čim obsežnejši obliki, med- tem ko si bralci želijo čim krajših vsebin. Paradoks je v tem, da so avtorji in bralci iste osebe – raziskovalci (ki želijo raziskovati in ne samo brati). Vmes so založniki, ki se sprašujejo, kako naj pomagajo raziskovalcem ponujati čim bolj učinkovito uporabo vsebin. Avtor vidi rešitev v semantičnem spletu (Web 3.0), ki predstavlja nadgradnjo današnjega spleta 2.0 (Web 2.0), saj s pomočjo novih tehnoloških standardov omogoča računalnikom razumeti semantične dokumente, odnose med podatki, jih analizi- rati in ponuditi uporabnikom. V nadaljevanju je Peter Murray-Rust (University of Cambridge) predstavil referat z naslovom Semantic open data in scientific publications . Poudaril je, da so odprti podatki (angl. open data ) ključnega pomena v procesu definiranja dostopnosti objav in uporabe znanstvenih podatkov brez stroškov in omejitev, saj omejen dostop do podatkov (s strani založnikov, ki želijo zaščititi svoje pravice) predstavlja omejitev za znanost. Richard Withey (Digital Media Consultant) z naslovom Dealing with disruptive innovation . Svet postaja vse bolj digitalen in pronica v vse vidike življenja, vključno z na- čini, kako med seboj komuniciramo. Avtor je na primeru časopisov in časopisnih hiš prikazal, kako tiskane oblike vse bolj izumirajo, nadomeščajo pa jih spletne verzije. V eni izmed raziskav je prebral, da bo zadnji članek na- tisnjen 11. aprila 2041, vendar se Whitey s to trditvijo ne strinja, saj je mnenja, da bodo še vedno obstajale tržne niše tiskanih izdaj časopisov, kljub velikim spremembam poslovnih modelov časopisnih hiš, s katerimi se soočajo v zadnjih letih. Če bodo časopisne hiše hotele preživeti, se bodo morale vedno bolj prilagajati novim poslovnim mo-