OZ 2008/4

UVODNIK PERCEPCIJA COBISS-A* Letos bo minilo 25 let od začetkov avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, ki jo simbolizira COBISS – kooperativni online bibliografski sistem in servisi. V tem obdobju so se knjižnice, ki ga uporab- ljajo, temeljito preobrazile, spremenila pa se je tudi percepcija knjižničarstva v splošni in strokov- ni javnosti, v državni upravi, politiki itd. Zelo pomembno je, da se tega zavedamo, saj percepcija vpliva na vlogo in položaj knjižnic in knjižničnih informacijskih sistemov ter na zagotavljanje pogojev njihovega delovanja. V zadnjih desetletjih se je razvila obsežna informacijska industrija in knjižnice so pri ponudbi bi- bliografskih informacij soočene z resno konkurenco specializiranih informacijskih servisov, splet- nih knjigarn, založnikov, digitalnih knjižnic različnih asociacij itd. In končno, tudi informatizirane knjižnice same se ne držijo več “teritorialnih meja”, ampak konkurirajo drugim knjižnicam po celem svetu. Globalna ponudba bibliografskih informacij se je s posredovanjem interneta močno izboljšala in neredkim se zdi, da nacionalni knjižnični informacijski sistemi niso potrebni, ker jih lahko nadomestijo tuji ponudniki informacij. Obstajajo številni razlogi za ohranjanje in razvoj nacionalnega knjižničnega sistema, ki jih lahko združimo v spoznanju, da je s tem zagotovljena visoka stopnja upoštevanja specifičnih potreb upo- rabnikov in da se preko takega sistema v svetovno zakladnico kulture pretaka nacionalni ustvar- jalni potencial, ki bi bil sicer spregledan. Velike težave imajo države in narodi, ki so iz različnih razlogov v zamudi glede avtomatizacije knjižnic in jih njihovi uporabniki kritično primerjajo s knjižnično ponudbo v razvitih okoljih. IZUM si zelo prizadeva, da bi z implementacijo sistema COBISS v državah na Balkanu, ki so v preteklem desetletju doživljale vojna razdejanja, čim hitre- je premostil ta prepad. Uporaba knjižnic Podatki o fizičnem obisku knjižnic povzročajo zaskrbljujočo sliko, da vedno bolj prevladujejo starejši obiskovalci knjižnic. Iz tega izhajajo razne dramatične trditve o nepismenosti mladih in na osnovi tega tudi ni težko napovedati črne prihodnosti za knjižnice. Ko pa med uporabnike prište- jemo online obiskovalce, se tudi starostna slika na mah spremeni v prid mladih. Različne študije kažejo, da za tretjino knjižnic res velja trend upadanja števila uporabnikov, vendar praviloma za tiste, ki ne ponujajo nobenih mrežnih servisov. COBISS je v vseh knjižnicah, ki sistem uporabljajo, pripomogel k rasti števila uporabnikov. Onli- ne dostop do katalogov, možnost rezervacije na daljavo, avtomatizirana izposoja itd. takoj razširijo njihov krog. Nadgrajeni servisi “Vprašaj knjižničarja”, dostava polnih besedil člankov in elektron- ski knjig ter izdelava bibliografij pa ustvarjajo dodatno privlačnost še posebej za mlade ljudi. Zanje je pomemben tudi psihološki učinek knjižnice kot moderne informacijske točke, kjer se je mogoče vključiti v globalno komunikacijo in pretok znanja. Prispevek k informacijski družbi COBISS je v mnogih okoljih prvi informacijski sistem in servis, ki uporabnike navaja na novo paradigmo informacijske družbe. Ob čisto knjižničarskih storitvah pospešuje splošno uporabo digitalnih orodij, kot so elektronska pošta, iskalni stroji, online novice, elektronski časopisi in elektronske knjige, klepetalnice in forumi, blogi, online knjigarne itd. Knjižnice v sistemu COBISS.SI so v Sloveniji vstopna točka v informacijsko družbo. Izbira tehno- logije DEC-NET konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je omogočila mrežno delovanje knjiž- nic, še preden se je udomačil internet. COBISS je bil poleg akademskega omrežja ARNES odloči- len pri hitrem napredku informatizacije v Sloveniji, ki je v tem poglediu nad povprečjem EU.