OZ 2008/4

M 199 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 ki saj so le-te splet 2.0 precej poenostavile, temveč zako- reninjena miselnost glede poučevanja in učenja. Programiranje brez programiranja: hibridno u~enje in splet 2.0 v u~ilnici z informacijsko tehnologijo Mark Frydenberg iz ZDA (Bentley College) je v pre- davanju Programming Without Programming: Learning Mashups and Web 2.0 in the Information Technology Classroom predstavil izkušnje in rezultate poučevanja uporabnih gradnikov za izdelavo spletnih aplikacij z orodjem Microsoft Popfly. Ti gradniki združujejo po- datke iz več spletnih strani v eno novo celoto. Vse več spletnih strani, aplikacij in portalov uporablja hibridne (angl. mashup ) gradnike za prikazovanje vsebin iz zuna- njih virov. Za izgradnjo teh gradnikov je potrebno pro- gramersko znanje, kar pa drži vedno manj, saj so sedaj na voljo grafična orodja, ki so izgradnjo hibridnih grad- nikov precej poenostavila na nivo lego programiranja. O popularnosti hibridnih gradnikov veliko pove podatek, da so izdajatelji grafičnih orodij za izgradnjo hibridnih gradnikov velika imena, kot so Microsoft, Intel, Google in Yahoo. Na kolidžu v Bentlyju so v uvodnih predavanjih o infor- macijski tehnologiji uvedli poučevanje hibridnih grad- nikov z orodjem Microsoft Popfly. Orodje je grafično in omogoča izgradnjo gradnikov brez pisanja programske kode, kar jih pritegne k temu, da so bolj kreativni in iz podatkov ustvarjajo smiselne vsebine. Glede na to, da so med največjimi ustvarjalci vsebin spleta 2.0 na internetu prav študenti, lahko sklepamo, da je znanje o izgradnji hibridnih gradnikov dobrodošlo. Namen predavanj ni, da se študenti naučijo izgradnje profesionalnih hibridnih gradnikov, temveč da dobijo občutek, kaj vse je mogoče početi z orodjem, in da usvojijo znanje za izgradnjo osnovnih gradnikov za predstavitev prototipov oz. tehničnih modelov poslovnih načrtov ali konceptov. Študenti so znanje s področja izgradnje hibridnih gradnikov morali dokazati z vsaj 8 delujočimi hibridnimi gradniki in teoretičnim izpitom. Izgradnja hibridnih gradnikov je pri študentih spodbu- dila kreativno in analitično razmišljanje ter predstavila osnovne principe programiranja, arhitekture in razvoja programske opreme. DRUŽBE, KI SLONIJO NA SPLETU (WEB BASED COMMUNITIES) Odprta raziskovalna skupnost Panagiotis Gioannis iz Grčije (Technological Educati- onal Institute of Athens) je v predavanju An Open-Rese- arch Web Based Community predstavil zanimivo idejo o odprti raziskovalni skupnosti. Precej podatkov, informacij in rezultatov znanstvenih raziskav je brezplačno dostop- nih na internetu. Podrobnosti o nedavnih znanstvenih raziskavah pa navadno niso brezplačno dostopne ali pa so na voljo le abstrakti. Za dostop do tovrstnih informacij, objavljenih v strokovnih revijah, je treba biti član znan- stvene skupnosti, univerze, raziskovalne organizacije ipd. Neodvisni raziskovalci precej težje dostopajo do teh in- formacij, ki bi jim lahko pomagale opravičiti ali izboljšati njihove raziskave. Neodvisni raziskovalec prav tako naleti na težavo, kadar želi svojo raziskavo objaviti. Težave lahko nastopijo zaradi pomanjkanja sredstev ali tehnične podpore ali pomanjkanja znanja, potrebnega za plasiranje in objavo raziskave. Raziskovalci na takšne težave naletijo povsod, v bolj ali manj razvitih državah, kot zaposleni ali študen- ti. Predlog rešitve tega problema je odprta raziskovalna skupnost, ki bi bila na voljo vsakomur, ki bi želel svoje ideje objaviti. Odprta raziskovalna skupnost bi morala imeti naslednje lastnosti: • dostop preko interneta, tako da je na voljo po vsem svetu, • vsakdo bi lahko objavil svojo idejo, • prispevki bi bili objavljeni v avtorjevem maternem jeziku in v angleščini, • prispevki bi bili recenzirani anonimno, • skupnost bi bila neprofitna, • vsak bi imel brezplačen dostop do objavljenih publi- kacij, • vsebina prispevka bi bila do objave zaupna. Pred objavo bi prispevek moral skozi tri stopnje pregleda: Abstrakt bi pregledalo pet neodvisnih recenzorjev, ki bi odločili, ali je prispevek primeren za objavo. Na podlagi pozitivnih recenzij bi avtor lahko zaprosil za strokovno pomoč ali smernice ter dostop do znanstvenih publikacij, ki bi mu pomagale pri raziskavi. Končano raziskavo bi avtor lahko predstavil na konferenci in objavil. Ideja zveni optimistično, vendar njeni pobudniki upajo na pomoč sponzorjev pri ustanavljanju odprte raziskovalne skupnosti, vendar sponzorstvo pogosto privede do raz- iskav, ki jih nadzirajo sponzorji, čemur se pobudniki upi- rajo in upajo, da bi s časom odprta raziskovalna skupnost zaživela neodvisno. Avtor je zaključil z besedami Alberta Einsteina: “Domiš- ljija je pomembnejša od znanja.”