OZ 2008/4

200 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Kriti~ne perspektive spleta 2.0 za družbe, ki slonijo na spletu Jan van Dijk ( University of Twente) iz Nizozemske je profesor komunikacijskih znanosti. V predavanju Sounds from Utopia Critical Issues of the Web 2.0 Perspective for Web-Based Communities je predstavil kritični pogled na internet. Ta bi moral biti bolj interaktiven, kreativen, neposreden in enakopraven z drugimi mediji. Vsebine na internetu bi morale nastajati vzajemno v skupnosti, ne pa da so glavni ustvarjalci vsebin posamezniki, podjetja in vladne organizacije. Ne nazadnje bi moral internet tudi kompenzirati izgubljeno skupnost in družabnost. Splet 2.0 naj bi v vseh omenjenih smereh prinesel spremembe: • Internet postaja interaktivni medij, ki omogoča dvo- smerno komunikacijo, ne le enosmerne. • Internet je aktiven in kreativen medij (uporabniki se razvijajo iz prejemnikov informacij v aktivne udele- žence). • Internet je neposredni medij, ljudje si sami ustvarijo center družbe, posredniki več niso potrebni. • Na internetu so vsi enakopravni, domnevna strokov- nost se mora dokazati. • Vsebine na internetu nastajajo v skupnostih. • Internet je kompenzacija za izgubljeno skupnost in družabnost (internetne skupnosti in družbeno mreže- nje). Ali splet 2.0 resni~no prina{a vse te spremem- be? Internetne skupnosti niso kompenzacija za izgubljeno skupnost, prinašajo pa nove oblike družabnosti, ki teme- ljijo na mrežni individualnosti (angl. network individua- lization ). Internet se zagotovo spreminja; uporabniških vsebin je vedno več, prav tako je vedno več uporabnikov inter- neta. Kakšne pa so te vsebine in kdo so uporabniki inter- neta? Večino aplikacij spleta 2.0 uporablja 20 odstotkov uporabnikov interneta v bolj razvitih državah. Zraven tega gre za bolj izobražene in mlajše uporabnike inter- neta. Razmerje med tistimi, ki prispevajo in ustvarjajo vsebine, in med tistim, ki te vsebine uporabljajo, je tri- krat večje v korist slednjih. Velika razlika je med upo- rabniki interneta, ki na njem iščejo informacije za izob- raževanje ali poslovne informacije, ter uporabniki, ki ga uporabljajo za zabavo, nakupe in klepet. Glede na velik porast vsebin, ki jih kreirajo posamezniki in internetne skupnosti, bi lahko pomislili, da sedaj le-ti nadzirajo internet in internetne skupnosti. V resnici pa večina in- vesticij in aplikacij spleta 2.0 ustvarijo Google, Yahoo, Microsoft ipd. Uporabniki interneta v virtualni svet s seboj prinašajo lastne intelektualne in sociološke sposobnosti, zato so vsebine, ki jih ustvarjajo posamezniki, temu primerne: od izrednih strokovnih in znanstvenih prispevkov do odpad- kov. Raziskave kažejo, da je večina uporabnikov interneta slaba pri iskanju informacij na internetu, kakšni so šele pri ustvarjanju vsebin? Ustvarjanje kakovostnih informa- cij zahteva trud in urjenje, je poklic, kot knjižničar, znan- stvenik, novinar, učitelj … Povpraševanje po kakovostnih informacijah na internetu je vedno večje, jih je pa zaradi vedno več nekakovostnih, nepravilnih in nerelavantih informacij vedno težje najti. Na internetu smo morebiti vsi enakopravni, kljub temu pa je treba priznavati pro- fesionalizem in strokovnost ne le recenzentom (angl. peer reviewed ), temveč tudi laični publiki. PODATKOVNO RUDARJENJE (DATA MINING) Pridobivanje profilov internetnih uporabnikov s podatkovnim rudarjenjem María J. Martín-Bautista, María-Amparo Vila iz Špa- nije (University of Granada) in Víctor H. Escobar-Jeria iz Čila (Metropolitan Technological University) so v pre- davanju Obtaining User Profiles via Web Usage Mining predstavili model pridobivanja in analize profilov inter- netnih uporabnikov z rudarjenjem po zabeleženih aktiv- nostih v log datotekah. Spletno rudarjenje je raziskovalno področje analiziranja navad obiskovalcev internetnih strani. Spletni strežniki beležijo aktivnosti uporabnikov interneta med brskanjem po spletnih straneh. S pomočjo podatkovnega rudarjenja je možno pridobiti različne po- datke o uporabnikih in uporabniških skupinah glede na njihove navigacijske značilnosti med obiskom določene spletne strani. Metoda, ki jo spletno rudarjenje uporablja, se imenuje mehko gručenje (angl. fuzzy clustering ) in omogoča iz- gradnjo demografskih profilov obiskovalcev spletne stra- ni. Profili se gradijo na osnovi uporabnih informacij, ki so pridobljene z rudarjenjem. Tako pridobljene informacije je možno prikazati na različne načine. Tovrstna metoda rudarjenja omogoča identificiranje istega uporabnika v več različnih sejah, kar je zelo pomembno za natančnost pridobljenih rezultatov. Preizkus so izvedli na spletnih straneh fakultete School of Engineering of Informatics and Telecommunications na Univerzi v Granadi. Vzorčne log datoteke spletnih strež- nikov je bilo treba najprej očistiti odvečnih podatkov, kot so: podvojeni vnosi, slike, javascript ipd. Rezultat je bil 15.676 dogodkov v 2.780 sejah. S pomočjo metode meh- kega gručenja so pridobili 12 uporabniških skupin z zna- čilnostmi, ki najbolj odgovarjajo obiskovalcem spletne