OZ 2008/4

M T 201 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 strani. Glede na obiskane strani znotraj posamezne skupi- ne so lahko določili profile obiskovalcev spletnih strani, ki v največji meri uporabljajo spletne strani fakultete; iz teh profilov je bilo možno razbrati, ali gre za predavatelja ali študenta. Tovrstne informacije o vedenju in navigacijskih značil- nostih obiskovalcev spletnih strani lahko uporabimo pri ugotavljanju tipa obiskovalca. Še večja uporabnost teh informacij se pokaže pri oblikovanju in prilagajanju splet- nih strani ter seveda v marketingu. VMESNIKI IN ^LOVEKOVA INTERAK- CIJA Z RA^UNALNIKOM (INTERFACES AND HUMAN COMPUTER INTERAC- TION) Metodologija sklepanja na osnovi potez, ki temelji na sledenju aktivnosti mi{ke, za eval- vacijo uporabnikov Luis A. Leiva Torres in Roberto Vivo Hernando iz Španije (Department of Information Systems and Computation, Technical University Of Valencia) sta v predavanju z naslovom A gesture inference metho- dology for user evaluation based on mouse activity tracking govorila, da spletna stran postane uspešna, če je uporabna, zato se je pojavila potreba po evalvaciji uporabniškega vmesnika. S tem se je vzbudilo zanima- nje za sledenje aktivnostim uporabnika in opazovanje njegovega obnašanja. Obstaja več načinov testiranja uporabnosti, vendar so ne- kateri omejeni prostorsko (za sledenje očem uporabnika je potreben laboratorij), drugi pa finančno. Večinoma se za navigacijo po spletnih straneh uporablja miška. Sledenje njej (ne samo štetje klikov) nam lahko razkrije veliko informacij o naravi obnašanja uporabnika naše spletne strani. Dosedanji “sledilniki” miški so imeli to slabost, da na koncu niso generirali uporabniškega mo- dela niti spletnega profila uporabnikov. Tukaj so španski razvijalci naredili korak naprej. Za vzorec so vzeli 1000 naključnih uporabnikov. Rezulta- ti so bili naslednji: • Uporabniki so se z miško na strani večinoma gibali počasi (64 %), približno 4 px (SD = 23,83), in kliknili približno enkrat (0,88; SD = 1,14). Povprečni uporab- nik je na strani ostal 7 sekund (SD = 9,4), kar si lahko razlagamo kot skeniranje strani in ne branje njene vsebine. • Povprečni centroid je lociran na 480 px od leve (SD = 234,15) in 214 px od vrha strani (SD = 134,31). Večina uporabnikov (98 %) je imela zaslone resolu- cije 1024 x 768 in 1280 x 1024 px, zato so naredili popravek in stran povečali na širino 890 px (sliki 3 in 4). • Uporabniki so se gibali po strani z uporabo menijskih gumbov (61,45 % si jih je ogledalo še druge vsebine) in 516 jih je okno zaprlo (slika 2). Menijski gumbi so očitno najmočnejša točka, zato so oblikovalcem pred- lagali, naj preoblikujejo in spremenijo pozicije logoti- pov, ki se pojavljajo na strani. Slika 1: Indeks uporabnikovih aktivnosti Čas sledenja v sekundah (os x) in statična aktiv- nost v odstotkih (os y). Vsaka točka ponazarja uporabnika. Logaritemska interpolacija je y = 0, 131·log(x) + 0,205. Slika 2: Vstopne in izstopne točke Največja širina (os x) in višina (os y) okna brskalnika v pisklih. Navigacijski meni je lahko vizualno prepo znan, kot tudi aktivnost miške v zgornjem delu brskal- nika.