OZ 2008/4

202 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Slika 3: Spletna stran, kot je bila oblikovana na začetku Slika 4: Preoblikovan izgled spletne strani Ideja za prihodnost je, da bi gibanje in navade uporabnika analizirali online ter bi se nato spletna stran sama znala spreminjati (širina in višina posameznih delov, velikost pisave, barve …). Uporabnikov impresionizem in kakovost pro- gramske opreme Michalis Xenos iz Grčije (Hellenic Open University, School of Sciences & Technology, Computer Science Dept., Patras) je v prispevku z naslovom User’s Impre- sionism and Software Quality poročal, da se že vrsto let ukvarjajo z računalniškim inženiringom. Analitični način razmišljanja jim je omogočil razčleniti in analizi- rati tudi takšen abstraktni pojem, kot je kakovost pro- gramske opreme (angl. software quality ), in jo narediti merljivo, statistično. Razvili so se ustrezni standardi, ki naj bi jih programska oprema okvirno zadovoljevala. Pri tem pa so se pozabili vprašati, kako je z drugače mislečimi uporabniki? S takšnimi, ki imajo drugačen – neinženirski način razmišljanja. Kako oni dojemajo kakovost programske opreme? Če jo namreč želimo izboljšati, je pomembno, da razumemo tudi njihov na- čin razmišljanja in ga upoštevamo. Študija, ki je bila izvedena na njihovih projektih v zadnjih desetih letih, je pokazala določeno podobnost v razumevanju kakovosti programske opreme teh uporabnikov z zaznavanjem barv in svetlobnih prehodov pri impresioniostični slikar- jih. Objavljenih je bilo veliko definicij kakovosti program- ske opreme. Večini je skupno razumevanje, kaj pomeni kakovost; vse bi lahko strnili v frazo “satisfakcija upo- rabniških zahtev”. Enostavno povedano: “Program mora narediti to, kar od njega pričakuje uporabnik.” Metode, ki so bile uporabljene, so bile povpraševalne (vprašalniki, intervjuji …) in eksperimentalne – laborato- rijske (performančno merjenje, opazovanje uporabnikov, glasno razmišljanje ob izvajanju nalog, skupno odkriva- nje …). Pri tem se resda poudarijo napake v uporabnosti programa, a v ozadju lahko skupina zbira podatke o na- vadah in načinu razmišljanja uporabnikov. V obdobju zadnjih desetih let so pri 26 projektih skozi vse verzije z različnimi metodami merili uporabnikovo dojemanje kakovosti programske opreme. Raziskave so omejili na projekte, ki so že nekajkrat šli skozi fazo izboljšanja. Kombinirane meritve, ki so vključevale sub- jektivna uporabniška mnenja glede kakovosti programov, so variirala od 0 (negativno mnenje) do 1 (pozitivno mne- nje). Slika 5: Meritev kakovosti programov Da bi izolirali učinek prvega vtisa uporabnika glede do- jemanja kakovosti proizvoda, so izločili tiste, ki so bili znotraj določenega intervala.