OZ 2008/4

M 205 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Jimenez-en.pdf ). Poudarila je predvsem zelo pomanjkljive metapodatke o strojni in programski opremi, potrebni za dostop do vsebin na CD-ROM-ih. Rory McLeod (The British Library) je predstavil različne fizične nosilce digitalnih vsebin in tveganja, ki so povezana z upravljanjem zbirk na teh nosilcih ( Risk Carriers – The risk faced by hand held media , http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084- McLeod-en.pdf). Razpoložljivost digitalnega objekta ni dovolj, prav tako ni dovolj, da poznamo format zapisa. Treba je poznati strojno in programsko opremo, s katero je možno digitalni objekt predstaviti. Ker je poznavanje obojega omejeno, je tudi ugotavljanje tveganja omejeno. Colin Webb (National Library of Australia) je predstavil prispevek več avtorjev, ki si prizadevajo, da bi postopke ohranjanja digitalnega gradiva na fizičnih nosilcih in- tegrirali v splošni postopek ohranjanja in vključevanja gradiva v skupni arhiv ( Media Matters: developing pro- cesses for preserving digital objects on physical carriers at the National Library of Australia , http://www.ifla. org/IV/ifla74&papers&084/Webb/en.pdf. Seamus Ross (University of Glasgow) je predstavil projekt Packaged Object Ingest Project – POIP, ki se izvaja v okviru pro- jekta ERPANET in ga financira EU. Cilj projekta je ugotoviti zahteve, postopke in izzive, ki so povezani s prenosom digitalnih vsebin s fizičnih nosilcev v repozi- torije ( Ingest Strategies for Digital Libraries: the Chal- lenges of Handling Portable Objects , http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/084-Rusbridge_Ross-en.pdf). Ročni postopki so zelo dragi, zato proučujejo možnosti avtomat- skih prenosov. Reinhard Altenhöner (Deutsche Natio- nalbibliothek) je predstavil kooperativni projekt izgradnje digitalnega arhiva v Nemčiji ( Implementing a cooperative long-term preservation infrastructure solution for hetero- geneous institutions – report on activities in progress in Germany , http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Al- tenhoener-en.pdf). Projekt je z organizacijskega stališča zelo zahteven zaradi heterogenosti partnerjev ter njihovih zbirk in zahtev. Margaret Low (California Digital Li- brary) je predstavila infrastrukturo kalifornijske digitalne knjižnice (CDL) in načrte za njeno dopolnitev z novimi modeli ( Infrastructure models used by California Digital Library’ Preservation Projects , http://www.ifla.org/IV/ ifla74/papers/084-Low-en.pdf). Izpostavila je izzive, s katerimi se soočajo, ko skušajo slediti najnovejšim teh- nologijam, ter nevarnosti, da jih pri zagotavljanju zanes- ljivega in varnega repozitorija digitalnih vsebin premami večna želja po “najmodernejšem”. Andrea Japzon (Dre- xel University) je poudarila potrebo po sodelovanju med knjižnicami in uporabniki z namenom ohranjaniti osebne digitalne zbirke ter predstavila model takega sodelovanja ( A Model of and Support for a Digital Preservation Infra- structure that Connects Individuals to Libraries, http:// www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Japzon-en.pdf ). Meni, da je ohranjanje kulturnih in zgodovinskih digitalnih vsebin stvar države, kulturnih ustanov in posameznikov. Christian Lupovici (Bibliothèque nationale de France) je v svojem prispevku govoril o tehničnih in organizacijskih vidikih ohranjanja digitalnih vsebin v Nacionalni knjižnici Francije ( Digital preservation at the National Library of France: a technical and organizational overview , http:// www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Bermes_Carbone_ Ledoux_Lupovici-en.pdf). Poudaril je potrebo po medna- rodnem sodelovanju in potrebo po stalnem izobraževanju osebja. Pam Armstrong ( Library and Archives Canada) je predstavila digitalni repozitorij, ki ga gradijo v sodelo- vanju z državno upravo Kanade, kanadskimi založniki, kanadskimi digitalnimi iniciativami in mednarodnimi organizacijami ( Library and Archives Canada: Towards a Trusted Digital Repository, http://www.ifla.org/IV/ ifla74/papers/084-Armstrong-en.pdf). Največji izziv je koordinacija aktivnosti številnih ustanov. Zaradi uporabe različnih sistemov so stroški petkrat višji, zato si priza- devajo sisteme integrirati v enoten sistem. Steve Knight (National Library of New Zealand) je predstavil aktivno- sti za ohranjanje digitalnih vsebin v nacionalni knjižnici Zelandije ( From Theory to Practice: Digital Preservation at the National Library of New Zealand , http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/084-Knight-en.pdf). Teorija in raziskave v knjižni~arstvu: Knjižnice kot prostor in kraj – teoreti č ni pristopi Andreas Vårheim (University of Tromsø, Norveška) je predstavil teoretični vidik ustvarjanja družbenega kapitala v splošnih knjižnicah ( Theoretical approaches on public libraries as places creating social capital , http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/091-Varheim-en.pdf) . Splošne knjižnice so ustanove univerzalnega značaja in mesta, kjer se ljudje srečujejo. Večina ljudi, pa naj bodo njihovi uporabniki ali ne, jim zato izraža visoko stopnjo zaupa- nja in jim s tem priznava vlogo ustvarjalca družbenega kapitala. To ugodno vpliva na razvoj družbe, izobrazbene ravni, demokracijo in učinkovitost državne uprave, na gospodarski razvoj in nasploh na dobro počutje posa- meznikov. Olaf Eigenbrodt (Humboldt-Universität zu Berlin) je predstavil zamisli o tem, kako bi model javne sfere, ki ga je pred 50 leti razvila Hanne Arendt, uporabili pri knjižnicah ( Societal Places: The constitution of libra- ry space through activity , http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/091-Eigenbrodt-trans-en.pdf). V več kot 500 letih so si knjižnice nabirale izkušnje v oblikovanju ustreznega okolja za svoje uporabnike. Današnji čas pa jim nare- kuje, da prostor prilagodijo aktivni vlogi uporabnikov v informacijskih procesih. Trudi Bellardo Hahn (Univer- sity of Maryland) je predstavila rezultate raziskave, ki primerja knjižnico v vlogi stvarnega zastopnika širšega abstraktnega poslanstva in ciljev univerze kot celote s cerkvijo kot zgradbo, ki pa ima vlogo stvarnega zastop-