OZ 2008/4

M T 207 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 gramsko opremo BISIS in uvajanje tehnologije spleta 2.0 ( At the Crossroads: Library and Technology , http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/107-Vuksan-en.pdf ). Aktivnosti Nacionalne knjižnice Beograd in povezovanja knjižnic v sistem COBISS.SR ni omenila. Nova debatna skupina Pozor, razlike: premostitev medgeneracijskega prepada Nastopili so Sue Hutley (Australian Library and Infor- mation Association), Barbara Schleihagen in Susanne Riedel (German Library Association) ter Keith Michael Fiels (American Library Association). Vsak je predstavil svoje združenje in ugotovili so, da imajo podobne težave in da pri reševanju teh težav uporabljajo podobne pris- tope. Veliko knjižničarjev, ki so predani prostovoljnemu delu v združenjih, se bo v naslednjih letih upokojilo. Zato se vsa združenja že več let na različne načine sistematično trudijo spodbuditi k sodelovanju mlade že v času študija. Pri tem predvsem poskrbijo za njihove štipendije in vključevanje v organizacijo in aktivno nasto- panje na konferencah. Debatna skupina za knjižnice in splet 2.0 Souporaba bibliografskih podatkov in brez- pla~en “proizvod” knjižnic Fundacija za odprto znanje ( The Open Knowledge Foun- dation – OKF) je pokritizirala osnutek poročila Delovne skupine za bibliografsko kontrolo pri Kongresni knjižnici, ker ne zagotavljajo neomejenega dostopa do bibliografskih podatkov, njihove ponovne uporabe in redistribucije. OKF je objavila peticijo o tem, da morajo biti vsi bibliografski podatki brezplačni, kar podpirajo uporabniki in servisa, kot sta Library Thing in Open Library Project. Debatna skupi- na je želela prikazati, kaj to pomeni v praksi. Uvodoma je bil predstavljen posnetek, ki ga je pripravila Karen Coyle (kcoyle.net, http://www.kcoyle.net/ ). Zav- zema se za neomejen dostop do bibliografskih podatkov knjižnic. Udejstvuje se na različnih področjih in je s svo- jim mnenjem močno prisotna na spletu. Sledil je nastop Karen Calhoun (OCLC) [ 1 ] o omejenih pravicah v okolju za souporabo podatkov ( Some Rights Reserved: The Environment for Data Sharing ). Nazorno je prikazala, kaj bi pomenila brezplačna redistribucija bi- bliografskih podatkov za knjižnice, ki te podatke kreirajo, in za OCLC, ki skrbi za razvojne, vzdrževalne in organi- zacijske vidike delovanja svetovnega kataloga WorldCat. Poslovni model OCLC-ja temelji na kreiranju in kontroli bibliografskih podatkov in je z vidika nastajajočega novega modela izmenjave in povezovanja podatkov zelo neugo- den. Na tržišču nastopajo komercialni in nekomercialni ponudniki vsebine in metapodatkov, med avtorji spletnih dnevnikov (blogerji) prevladuje mnenje, da morajo biti podatki dostopni brez omejitev, dejansko pa vse institu- cije bolj ali manj omejujejo ponovno uporabo in redistri- bucijo podatkov. Navedla je nekaj praktičnih primerov omejitev uporabe: • Amazon (cilj objave podatkov je povečati prodajo, vendar z obvezno povezavo uporabnika nazaj na Amazon); • zapisi MARC – ProQuest (zapise je treba plačati, vpis v vzajemno bazo podatkov ni dovoljen); • All Media Guide/All Music (imajo najstrožje pogoje – samo za osebno in nekomercialno uporabo); • Twitter (njihova politika spodbuja souporabo podatkov, vendar z obvezno povezavo nazaj na Twitter); • Wikipedia (najbolj liberalna glede uporabe podatkov; licenčna pogodba GNU Free Documentation License je zelo kompleksna in zahteva pripis dela izvirnega avtorja ali založnika); • OCLC (nekomercialna uporaba za WorldCat.org je brezplačna; za ponovno uporabo in prenos podatkov za uporabnike, ki niso knjižnice, so potrebne pogodbe med njimi in OCLC-jem); • Sherpa/RoMEO (brezplačno za zainteresirane stranke, vendar s pogoji za ponovno uporabo). Karen Calhoun je izpostavila licenco cc – Creative Commons , ki sicer omejujejo nekatere pravice, imajo pa to prednost, da so enostavne za uporabnike in da njihova uporaba nenehno narašča. Dovoljujejo souporabo (ko- piranje, distribucijo, izpis, izvajanje), predelavo (angl. remix ) in izpeljavo del, vendar zahtevajo pripis avtorstva, kot ga opredeli avtor ali podeljevalec licence; uporaba v komercialne namene ni dovoljena; če se delo spremeni, nadgradi ipd., ga je možno distribuirati samo pod enakimi ali podobnimi licenčnimi pogoji. V nadaljevanju je predstavila finančno in stroškovno oza- dje produkcije metapodatkov oziroma vsebin: • javni sektor – npr. Wikipedia (čeprav so izdelki za uporabnike brezplačni, se stroški produkcije pokrivajo iz davkoplačevalskih sredstev); • družbeni sektor – npr. OCLC (neprofitni sektor, nev- ladne organizacije, izobraževalne organizacije itd., ki pokrivajo stroške z lastnimi prihodki ali donacijami); • privatni sektor – npr. Amazon (organizacije v pri- vatnem lastništvu, katerih cilj in prvi pogoj v tržnem gospodarstvu je dobiček). Poslovni model kreiranja spletnih servisov je bistveno drugačen od tradicionalnega. Kot nova kategorija se po- javljajo inovatorji spletnih servisov, ki ne razmišljajo o dolgoročni usodi in preživetju servisa ter rentabilnosti