OZ 2008/4

154 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Čeprav so slovenskim knjižnicam le poredko dodelili formalno odgovornost za informacijsko opismenjevanje, so prav knjižnice z uporabo COBISS-a neformalno opravile izredno veliko delo na tem področju. IZUM je do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja usposobil večino slovenskih knjižničark in knjižničarjev za delo z IKT pri vzpostavitvi COBISS-a in pridobljene informacijske kompetence so prenašali na širok krog uporabnikov. Javna podoba knjižničarja se je korenito spremenila: iz starinskega zaprašenega skladiščnika se je prelevil v modernega informacijskega specialista. Google ali bookle? Tudi za Slovenijo velja podatek, da se skoraj 90 odstotkov iskalcev informacij najprej usmeri na spletni iskalnik, zlasti Google. S tem je treba računati, zato sta se tako OCLC kot COBISS že pred leti povezala z Google Scholar in s tem zagotovila prisotnost knjižničnih informacij na najbolj razširjenem iskalniku. Glede na to lahko rečemo, da je uspeh Googla tudi naš uspeh in da nimajo prav tisti, ki uspešnost Googla škodoželjno tolmačijo kot napoved konca knjižnič- nih sistemov. Na konferenci COBISS 2005 v Mariboru je Steve Coffman predlagal, da bi morale knjižnice bolje izkoristiti svoj kapi- tal zaupanja uporabnikov v zanesljivost knjižničnih informacij. Ali imajo knjižnični sistemi dovolj potenciala – člove- škega in tehnološkega – da bi lahko vzpostavili svetovni Bookle? Bolj kot od tehničnih rešitev je odgovor odvisen od novih mednarodnih bibliografskih standardov, o katerih se že zelo dolgo razpravlja. Knjižnice se rade pohvalijo, da jih uporabniki z veseljem obiskujejo zaradi druženja, kar je močan argument za gradnjo novih prostornih knjižnic. Toda treba je upoštevati tudi pravo eksplozijo virtualnih skupnosti, pri čemer pa knjižnice niso najbolj uspešne povezovalke. Po podatkih OCLC je obisk spletnih strani knjižnic od leta 2005 do leta 2007 padel s 30 na 20 odstotkov. V istem času je obisk iskalnikov porasel z 71 na 90 odstotkov, obisk online knjigarn s 50 na 55 od- stotkov in obisk blogov s 16 na 46 odstotkov. Posebej pri mladi generaciji (net generaciji) je treba upoštevati, da ji IKT v prvi vrsti služi za druženje in šele nato za informiranje, zato čitalnica v knjižnici nikakor ni več dovolj za izpolnitev socialne vloge knjižnice. Pomembna je vključitev mobilnih komunikacij. COBISS.Net kot potreba uporabnikov Knjižnična mreža COBISS.Net pokriva regijo Balkana in Srednje Evrope, ki je zgodovinsko, kulturno in razvojno zelo raznolika. Poleg knjižnic v Sloveniji se v mrežo COBISS.Net vključujejo knjižnice v Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. V mreži je bilo decembra 2008 povezanih 550 knjižnic. V tem prostoru je prišlo do razkola zahodnega in vzhodnega kraljestva po stoletjih cvetoče antike. Tukaj se stikata Mediteran in Srednja Evropa, katolicizem in pravoslavje, latinska in cirilska pisava. Regija je polna posebnosti v običajih, verovanjih, glasbi, arhitek- turi, pripovedništvu … Knjižnice pa so ob vsem tem domala edine institucije, ki so prisotne v vseh okoljih in vztrajno zapisujejo vso to različnost. COBISS je od samega začetka naravnan multikulturno, to pomeni, da upošteva tudi večjezičnost in različne pisave. To je bilo njegovo izhodišče že v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. COBISS je naravnan tudi multifunkcionalno in med drugim vključuje izviren sistem vodenja bibliografij razisko- valcev z navezavo na baze podatkov Web of Science (evidenca citiranosti avtorjev) in na nacionalne informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti E-CRIS, ki vključujejo baze podatkov o raziskovalnih organizacijah, raziskovalcih in projektih. Gradnja avtomatiziranih knjižničnih sistemov v razmerah, ki so značilne za Balkan, je zahtevna naloga. Le pogojno lah- ko govorimo o “prenosu tehnologij” iz Slovenije v druge države, dejansko pa je vsaka od novih držav drugačna. Obli- kujejo se knjižni jeziki, nacionalne institucije, regionalna ureditev, mednacionalni odnosi … Vse to se dogaja v težavnih gmotnih razmerah. Kljub temu z ureditvijo knjižničnih informacijskih sistemov ni mogoče odlašati, saj so sposobni odigrati zelo pomembno identifikacijsko in povezovalno vlogo. IZUM sredi tega dinamičnega dogajanja ponuja svoj tehnološki, socialni in kulturni kapital za izgradnjo knjižnične infrastrukture v regiji, ki je zelo pomembna za evropsko integracijo. Temu sledi tudi mednarodna razvojna pomoč Slovenije knjižnicam v regiji Zahodnega Balkana.