OZ 2008/4

208 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 naložbe, ampak servis prodajo, če in ko se le-ta uveljavi. Kot primer je navedla Evana Williamsa, kreatorja spletne storitve Blogger, ki je to storitev prodal Googlu za 50 milijonov ameriških dolarjev. Zahteva po brezplačnih podatkih, čeprav je njihovo kre- iranje povezano s stroški, je kontradiktorna. Amazonov glavni vir dohodka je prodaja, za Google so to reklame, Wikipedia pokriva stroške z donacijami, OCLC s pro- dajo servisov itd. V realnem svetu ni brezplačnih vsebin, metapodatkov ali servisov, zato je za organizacije, katerih glavni proizvodi so prav vsebina, metapodatki in servisi, čas tranzicije zelo težak. Svoja mnenja so izrazili tudi nekateri drugi poslušalci, predvsem predstavniki nacionalnih knjižnic. Po pred- stavitvah je sledila živahna diskusija, iz katere je bilo razbrati, da je argumente predstavnice OCLC-ja dojela večina prisotnih in da bi bilo zelo nespametno z neodgo- vornim eksperimentiranjem ogroziti stabilnost in varnost dobro delujočih sistemov in servisov. Nabava in razvoj zbirk: Vse o avtorskih pra- vicah – razli~ni pogledi na digitalizacijo knjiž- ni~nih zbirk Jonathan Bengtson (University of Toronto Libraries) in Robert Miller (Internet Archive, San Francisco) sta predstavila skupni projekt digitalizacije, ki ga njuni usta- novi izvajata od leta 2004 ( Canadian Mass Digitization: the University of Toronto Libraries partnership with the Internet Archive – historical overview, recent issues, and future implications , http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/139-Bengtson_Miller-en.pdf). Klaus Ceynowa ( Bavarian State Library) je predstavil projekt digitali- zacije v Bavarski državni knjižnici ( Mass Digitization for Research and Study: The Digitization Strategy of the Bavarian State Library , http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/139-Ceynowa-en.pdf). Od leta 1997 deluje Münc- henski center za digitalizacijo, ki ga je finančno podprla Nemška raziskovalna fundacija. V 10 letih so objavili na internetu 24.000 naslovov v obsegu 50 terabajtov. V dveh letih bodo digitalizirali nadaljnjih 38.000 nemških publi- kacij iz 16. stoletja. Leta 2007 so podpisali z Googlom pogodbo za digitalizacijo večmilijonske zbirke knjig in vezanih serijskih publikacij (iz obdobja od 17. do 19. stoletja), ki niso predmet avtorskih pravic. Vse stroške digitalizacije krije Google v zameno za “Google digitalno kopijo”, ki bo vključena v Google Book Search in Google Web Search. Kopijo v fizični obliki dobi tudi knjižnica in jo lahko uporabi v OPAC-u, na spletu, v regionalnih ali državnih portalih. Ed King (The British Library) je pred- stavil projekte Britanske knjižnice za digitalizacijo zbir- ke, ki jo sestavlja 150 milijonov enot (625 km polic) in se letno poveča za tri milijone enot (12 km polic) ( British Library Digitisation: access and copyright , http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/139-King-en.pdf ). Poudarek je bil na predstavitvi treh projektov: glasbeni arhiv z 12.000 enotami, časniki iz 19. stoletja v obsegu 2 milijonov strani ter približno 100.000 knjig (25 milijonov strani), ki niso predmet avtorskih pravic. Prva dva projekta sta se izvajala v obdobju 2004–2007 in ju je financiral Skupni odbor informacijskih sistemov UK (UK Joint Information Systems Committee – JISC). Tretji projekt se je začel leta 2005, financirajo pa ga sami v sodelovanju s podjetjem Microsoft. Zelo veliko napora in časa je bilo vloženega v priprave, predvsem za aktivnosti v zvezi s pridobivanjem avtorskih pravic. UNIMARC: Razvoj bibliografskih standardov – vloga in mesto formata UNIMARC Alan Hopkinson (Middlesex University, London) je predstavil tretjo izdajo publikacije UNIMARC/B in načr- tovane dopolnitve v prihodnosti ( UNIMARC Bibliograp- hic Format, the new 3rd edition and the future ). Odločili so se za izdajo v obliki vezane publikacije, ker ji dajejo uporabniki in založnik prednost. Mirna Willer (Univerza v Zadru) je predstavila novosti v formatu UNIMARC/ A, ki so predvsem posledica nove izdaje publikacije UNIMARC/B in modela FRAD ( New developments in UNIMARC/Authorities: impacts from the 3rd edition of the Bibliographic Format and the FRAD model ). Maria Ineez Cordeiro (National Library of Portugal) je pred- stavila rezultate analize o uporabi formata UNIMARC ( The UNIMARC landscape: updated overview ), ki kažejo, da se je v primerjavi s stanjem izpred deset let uporaba UNIMARC-a zmanjšala. Na MARC 21 so prešle države, kot so Češka, Južna Afrika, Indija in Švica, prehod pa načrtujeta še Belgija in Slovaška. Jedro problema vidi v tem, da knjižnični sistemi povečini ne podpirajo formata UNIMARC. Posvet o stroki: Nov svet metapodatkov Posvet je moderirala Ellen Tise , novoizvoljena predsed- nica Ifle, ki še ni prevzela dolžnosti (2007–2009), na- stopila pa sta Jay Jordan , predsednik OCLC, in Karen Calhoun , podpredsednica OCLC za WorldCat in servise metapodatkov. Jay Jordan je, kot običajno, predstavil širjenje globalne knjižnične mreže in s faktografskimi podatki po posa- meznih predstavništvih OCLC-ja po svetu ponazoril hitro rast. Na kratko je predstavil številne izdelke in storitve, ki jih ponujajo, zlasti tiste, ki so bili razviti v zadnjem času. Med projekti je posebej izpostavil projekte vključevanja velikih centralnih katalogov v WorldCat, tudi podpis po- godbe o vključitvi kataloga Francoske nacionalne knjiž- nice v WorldCat. Karen Calhoun je govorila o novostih,