OZ 2008/4

M 211 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 jene kot online pomoč na portalih ali v obliki datotek PDF, pripravljenih za tiskanje. Besedila so pisana v obliki majhnih enot (angl. topics ), ki se zbirajo v kolekcijo. Bistvo je, da so deli besedila strukturirani, shranjeni na enem mestu in da jih je možno uporabiti večkrat in za različne vrste dokumentacije ali pomoči. Vedno več velikih organizacij uporablja za shran- jevanje dokumentov namesto lastniških pomnilniških oblik zapisa tehnologijo DITA, saj ta ponuja pomembne prednosti, od katerih sta glavni: učinkovitost (ukvarjamo se predvsem z vsebino in semantiko, ne pa tudi z obliko in urejanjem (angl. lyoutom )) in uporabnost (ob spreminjanju ali dopolnje- vanju vsebine le-ta ohranja enak izgled (angl. look-and-feel )) , prav tako je spreminjanje enostavno). Predavatelj je tudi opozoril, da vpeljava arhitekture DITAni omejena samo na velike organizacije, temveč je smiselna pri razvoju različno velikih projektov. Po zaključku delavnic je sledilo še vabljeno predavanje, v ka- terem je Joe Welinske , predsednik WritersUA (prej WinW- riters ) [4], predstavil prispevek z naslovom Overview of Trends, Tools and Technologies in Software User Assistance , ki je bil nekakšen uvod v ključne teme konference, dobrodo- šel predvsem za začetnike na področju programske pomoči uporabnikom. Predstavil je orodja, tehnologije, najnovejše trende in ključno znanje, potrebno za uspešno in profesional- no pomoč uporabnikom (angl. user assistance ), ki vključuje pisanje, urejanje, analizo nalog, razgovore o MSP, indeksi- ranje, iskanje, dizajn navodil, e-učenje, lokalizacijo, prevod, grafični razvoj, oblikovanje informacij, testiranje uporabno- sti, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kodiranje online po- moči, kodiranje spletne vsebine, programiranje. Pomembno vlogo imajo orodja, ki definirajo, kaj naj delamo in kako. Od 10 najpogosteje uporabljanih orodij jihAdobe obvladuje 6 (Acrobat, RoboHelp, Framemaker, Dreamweaver, Photo- shop, Captivate). Osnovno potrebno znanje za programsko pomoč uporabnikom so HTML ( HyperText Markup Langu- age ), CSS ( Cascading Style Sheets ), dodatno potrebno znanje pa javascript, programiranje, IT, W3C ( World Wide Web Consortium ), standardi OASIS, XML ( Extensible Markup Language ), XSL (Extensible Stylesheet Language ), XHTML ( eXtensible Hypertext Markup Language ), DITA ( Darwin Information Typing Architecture ), baze podatkov. Windows je še vedno prevladujoče programsko okolje, zato je trend na področju kreiranja pomoči Windows Help. KONFERENCA Tudi konferenco je odprl Matthew Ellison . V uvodnem govoru nam je postregel z nekaj statističnimi podatki, ki so rezultat opravljene ankete med udeleženci konference. 28 odstotkov udeležencev konference je v anketi označilo, da pri svojem delu od avtorskih orodij za pripravo pomoči ( Help Authoring Tool – HAT ) najpogosteje uporablja RoboHelp, 18 odstotkov udeležencev uporablja Flare (leto prej so ga uporabljali le 4 odstotki udeležencev), 15 odstotkov udele- žencev uporablja XML Editor, 13 odstotkov udeležencev Author-it itd. Udeleženci so letos pokazali največ zanimanja in željo spoznati Flare (kar 35 odstotkov udeležencev), 30 od- stotkov udeležencev bi želelo bolje spoznati XML Publishing Tools , 17 odstotkov udeležencev pa Author-it. Zanimanje za učenje in uporabo RoboHelpa je letos upadlo (lani se je zanj zanimalo 23 odstotkov udeležencev, letos pa le še 8 odstot- kov). Na vprašanje, katera tehnologija za pomoč udeležence najbolj zanima, jih je več kot 35 odstotkov odgovorilo, da jih zanima DITA, malo manj kot 20 odstotkov udeležencev pa je izrazilo interes za XML. Slabih 45 odstotkov udeležencev je izrazilo interes za preostale tehnologije (za Server-based Help 12 % in za Wiki 11 % , za Microsoft HTML Help pribl. 8 %, za CSS pribl. 7 % , za Windows Vista Help, javasScript, Eclipse Help pribl. po 2 %). Za Java-based Help udeleženci konference niso izrazili interesa. Po uvodnem nagovoru so sledila predavanja. Konferenca je bila namenjena tehničnim piscem, načrtovalcem informacij, razvijalcem online pomoči in oblikovalcem uporabniških vmesnikov in je ponudila zanimiva predavanja priznanih strokovnjakov iz Evrope, Avstralije inAmerike. Predavatelji so predstavili različne tehnike, tehnologije in orodja, ki so v zadnjem času najbolj popularna in uporabna na področju zagotavljanja pomoči uporabnikom. Vsi so si bili edini, da je trend razvoja na področju priprave in upravljanja dokumenta- cije ta, da se ponovljive vsebine napišejo samo enkrat, da se nato shranijo v bazo ali repozitorij (angl. single sourcing ), da jih je možno ponovno uporabiti (angl. reusing ), da jih je moč enostavno objaviti na spletnih straneh in portalih. Prav tako mora biti vzdrževanje dokumentacije (dopolnjevanje, spre- minjanje) hitro in enostavno. Najbolj popularna metodologija je trenutno DITA. Večjo preglednost in predvsem lažje vzdr- ževanje strani, ki sestavljajo online sisteme pomoči, je moč doseči, če je koda strani ločena na štiri komponente: vsebina, struktura, format in delovanje. Sistemi pomoči v večji meri kot kdaj koli prej vključujejo sodelovanje uporabnikov (model wiki) in spodbujajo upo- rabnike k posredovanju povratnih informacij in komentarjev. Vedno več je vključevanja video predstavitev, 3D-objektov itd. Spreminjajo se tudi pričakovanja uporabnikov glede sistemov pomoči. Uporabniki računajo na izpopolnjeno iskanje po vsebini, ki je podobno iskanju v Googlu, namesto iskanja po kazalih vsebine in indeksih pričakujejo možnost brskanja po več zavihkih hkrati, možnost upravljanja s pri- ljubljenimi vsebinami, personalizacijo sistema pomoči pa tudi podporo obveščanja o novostih preko novic RSS. Učinkovitost razvoja in uporabe sistemov pomoči je v veliki meri odvisna od poznavanja uporabnikov. Zakaj je to tako pomembno? Najlažje je spremembe v programih in sistemih pomoči upoštevati v fazi načrtovanja in fazi razvoja, po iz- vedeni namestitvi pa je to zelo kompleksen proces. Obstaja vrsta različnih tehnik in orodij za raziskovanje, razumevanje