OZ 2008/4

220 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 • priporočila za uporabo in kodiranje v določeni sintak- si (opcijsko). Pri oblikovanju konkretnega aplikacijskega profila je treba uporabiti koncept “najboljše prakse” za izbrano do- meno (npr. uporaba XML-sheme ali ontologije), da bi se zagotovila konsistentnost. Treba je definirati: • kateri standardi za strukturo, semantiko, vsebino in vrednosti podatkov bodo uporabljeni, • kateri tipi in elementi metapodatkovne sheme bodo uporabljeni za katere funkcije, • kako bo potekal prehod (angl. crosswalk ) oz. ma- piranje uporabljenih metapodatkov, specificiranih zunaj DCMI, in določanje obveznosti, ponovljivosti, lokalizacije in drugih omejitev posameznih elementov metapodatkovne sheme, • kako se bo merila in ocenjevala kakovost metapodat- kov (kompletnost, korektnost, konsistenca in duplika- cija), • kakšni bodo postopki uporabe metapodatkov (angl. workflows ), • kateri referenčni viri bodo uporabljeni. Če je lanska konferenca DC 2007 imela predvsem teh- nični značaj, so se prispevki letošnje konference nanašali predvsem na funkcionalnost ter na zahteve semantičnih in socialnih aplikacij, ki so jih v poročilih posameznih raziskovalnih projektov tudi predstavili. Konferenco sta odprla Christoph Markschies , Michael Seadle (HU Berlin) s pozdravi v imenu organizatorjev, nato pa je sledilo vabljeno predavanje Kurta Mehlhorna (Max Planck Society). Predstavil je njihovo združenje 78 raziskovalnih organizacij, ki so v zadnjih 50 letih dale 18 Nobelovih nagrajencev, ter 3-letni projekt eResearch , v okviru katerega so razvili digitalno knjižnico (MPDL) ter orodja in servise za podporo raziskovalcem. Rešitev so ponudili tudi kot odprtokodni model eSciDoc na osnovi repozitorija Fedora. Direktor DCMI Makx Dekkers je na kratko predstavil zgodovino, organizacijo, poslanstvo in cilje skupine DCMI ter vsebino, organizacijo in sekcije konference DC 2008: • Dublin Core: Innovation and Moving Forward, • Semantic Integration, Linking, and KOS Methods, • Toward the Semantic Web , • Metadata Generation: Methods , Profiles, and Models , • Metadata Scheme Design, Application, and Use , • Metadata Quality , Tagging and Metadata for Social Networking , • Wikis and Metad ata, Vocabulary Integration and In- teroperability . Druga vabljena predavateljica je bila Jennifer Trant (Archives & Museum Informatics). V predavanju z na- slovom Access to art museums on-line: a role for social tagging and folksonomy? je predstavila rezultate poskus- ne uvedbe uporabniških oznak in folksonomije pri iskanju slik v njihovi digitalni kolekciji. Eksperiment je pokazal, da samo 14 odstotkov uporabniških oznak še ni bilo v muzejskem geslovniku. Te uporabniške oznake dajo samo 51 odstotkov relevantnih zadetkov in so bolj primerne za opisovanje tehnik in stilov slik, muzejska gesla pa za vsebino. Carol Jean Godby , Devon Smith in Eric Childress (OCLC) so v prispeveku Encoding Application Profiles in a Computational Model of the Crosswalk opisali aplika- cijski profil DC in prehod med formatom MARC in DC, ki jim kot spletni servis omogoča lažjo transformacijo nji- hovih zapisov med različnimi metapodatkovnimi formati. Maria Elisabete Catarino in Ana Alice (University of Minho) sta v prispevku Baptista Relating Folksonomies with Dublin Core predstavili pilotski projekt definiranja lastnosti za uporabniške oznake, ki bi lahko pokrile po- dročje socialnih aplikacij. Mapiranja njihovih 5098 upo- rabniških oznak v lastnosti DC je pokazal, da je uspešnost 75-odstotna, da je za 19 odstotkov oznak treba uvesti nove lastnosti (Ation, Category, Depth, Notes, Date, Username, Utility) in da za 6 odstotkov oznak sploh ni možno najti lastnosti. V prispevku LCSH, SKOS and Linked Data so avtorji Ed Summers , Antoine Isaac , Clay Redding in Dan Krech (LOC) opisali način konvertiranja njihovih podatkov MARC v SKOS ( Simple Knowledge Organization System – http://www.w3.org/2004/02/skos/ ) in sistem URI-jev v LCSH, ki jim omogoča povezovanje njihovega geslovni- ka z odprtimi podatki v semantičnem spletu. Xia Lin, Jiexun Li in Xiaohua Zhou (Drexell University Philadelphia) so v prispevku Theme Creation for Digital Collections predstavili delo na projektu definiranja tém za njihovo digitalno kolekcijo. Vprašanja, ki jih poskušajo rešiti, so: kako predstaviti povezovalna razmerja, kaj je širši in kaj ožji pojem in kako slediti spremembam teh razmerij. Obstajata dva pristopa: vizualizacija (npr. grafi) in grozdi uporabniško definiranih tém. Niso se še odločili za ustrezno shemo (SKOS ali Topic maps) in način vred- notenja posameznega pristopa. Skupni projekt institucij FAO, TNO Science & Industry, Vrije Universiteit Amsterdam in GESIS Social Science Information Centre so v prispevku Comparing human and automatic thesaurus mapping approaches in the agricultural domain predstavili Boris Lauser, Gudrun Johannsen, Caterina Caracciolo, Johannes Keizer,