OZ 2008/4

M T 221 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Willem Robert van Hage in Philipp Mayr . Cilj projekta je bil avtomatizirati iskanje po heterogenih kolekcijah na primeru treh tezavrov: AGROVOC (FAO), NALT (Na- tional Agricultural Library) in SWD (DNB). Rešitev s prevajanjem, prehodi (angl. crosswalk ) in terminološkim mapiranjem je pokazala, da je avtomatsko mapiranje uspešnejše pri enostavnejših terminih in na področjih, ki imajo definirane natančne sheme poimenovanja (npr. biologija ima 60-odstotni uspeh), vseeno pa takšna avto- matizacija lahko zelo zmanjša stroške ročnega mapiranja tudi na drugih področjih. V prispevku DCMF: Dublin Core and Microformats, a good marriage so avtorji Eva Méndez , Leandro M. López , Arnau Siches in A. G. Bravo (WebPosible) predstavili idejo o uporabi DC v mikroformatih, ki se uporabljajo v [X]HTML, javascriptu in PHP. Treba je še pripraviti dokumentacijo za DCMF in razviti orodja, npr. za avtomatsko generiranje RDF-jev iz spletnih strani. Martin Malmsten (LIBRIS) je na primeru Švedskega vzajemnega kataloga v prispevku Making a Library Cata- logue Part of the Semantic Web predstavil sistem URI-jev v njihovem novem OPAC-u, ki so ga v dveh letih zgradili s tehnologijamo semantičnega spleta, FRBR-a in na prin- cipih uporabniško orientiranih aplikacij. Na ta način so dosegli sematično povezljivost njihovega kataloga z dru- gimi odprtimi podatki ter omogočili uporabnikom dostop do semantično povezanih informacij znotraj kataloga, kar niso mogli doseči preko SRU/Z39.50/. Tretje vabljeno predavanje je imela Ute Schwens (Ger- man National Library) z naslovom The Ultimate Ques- tion . Na kratko je predstavila razvoj knjižničnih standar- dov in postavila vprašanje, ali ti standardi danes še lahko delujejo skupaj z vse večjim številom novih informacij- skih standardov. Izpostavila je potrebo internacionaliza- cije standardov na vseh nivojih in njihovo povezovanje, ker samo tako knjižnice lahko še naprej zagotovijo svojo funkcijo zanesljivega vira informacij. V tem smislu se največ pričakuje od standarda RDA in njegove interope- rabilnosti s FRBR, ISBD, formati MARC itn. Intenzivno se razvija tudi aplikacijski profil DC-RDA, v sklopu pro- jekta KIM pa se trudijo prilagoditi standard RDA standar- dom semantičnega spleta, kar bo omogočilo tudi razvoj različnih orodij, npr. za izločanje metapodatkov direktno iz samih virov. V prispevku Automatic Metadata Extraction from Mu- seum Specimen Labels sta P. Bryan Heidorn in Qin Wei (University of Illinois at Urbana, Champaign) opisala način avtomatskega izločanja metapodatkov iz več kot milijarde etiket za muzejske vzorce, zbrane v zadnjih 250 letih v več različnih jezikih. Osnovni problem pri ob- delavi teh etiket je, da na tem področju ni nobenega stan- darda, tako da so elementi na etiketah težko avtomatsko razpoznavni. OCR-je izbranega nabora etiket so prenesli v XML-DC in jih z avtomatskim postopkom klasificira- li, nato pa še vsako etiketo ročno preverili. V prihodnje mislijo pripraviti skupno bazo preverjenih etiket, ki bi se pripravljale z njihovim programom v različnih muzejih. Problem vse večjega števila izobraževalnih virov po raz- ličnih ameriških univerzitetnih repozitorijih sta predstavi- la Stuart A. Sutton (University of Washington) in Diny Golder (JES & Co.) v prispevku Achievement Standards Network (ASN): An Appplication Profile for Mapping K- 12 Educational Resources to Achievement Standards . Da bi izločili izobraževalne vire, ki so potrebni za doseganje določenih izobraževalnih standardov (npr. nacionalnega kurikuluma), so v sklopu projekta NSF ( National Sci- ence Fundation ) razvili repozitorij teh standardov ASN (trenutno jih je 761) z ustreznim aplikacijskim profilom za mapiranje izobraževalnih virov določenim standardom ter spletne servise za dostop, iskanje in prevzemanje teh standardov. V prispevku Collection/Item Metadata Relationships so avtorji Allen H. Renear, Richard J. Urban, Karen M. Wickett, David Dubin in Sarah L. Shreeves (Center for Research in Information and Scholarship, Graduate School of Library and Information Science, University of Illinois at Urbana-Champaign) predstavili pomen metapodatkov o kolekcijah, ki so ravno tako pomembni kot metapodatki posameznih postavk v kolekcijah, a jih večina sistemov pri iskanju ignorira. S tem se izgubljajo pomembne informacije, kot je npr. o lastništvu postavk (tipični primer je Google). Ker so kolekcije kot celota tudi predmet raziskovanja različnih raziskovalnih pro- jektov, je eden od glavnih ciljev njihovega projekta IMLS Digital Collections and Content (DCC) definirati aplika- cijski profil metapodatkov kolekcij DCCAP ( Dublin Core Collections Application Profile ) z ustrezno standardno metapodatkovno shemo in repozitorij metapodatkov o kolekcijah. Skupina avtorjev Hollie C. White, Sarah Carrier, Abbey Thompson, Jane Greenberg in Ryan Scherle iz raz- ličnih organizacij (UNC, DRYAD, National Evolutionary Synthesis Center – NesCent, NSF) je v prispevku The Dryad Data Repository: A Singapore Framework Meta- data Architecture in a DSpace Environment predstavila aplikacijski profil za repozitorij Dryad, ki je implementiran v okolju DSpace s specifikacijami DC, Darwin Core, PRE- MIS, DDI in EML, in je usklajen s Singapore Framework. Pri definiranju profila so uporabili SWAP ( Scholarly Works Application Profile ) kot primer dobre prakse. Michael B. Toth (R. B. Toth Associates) in Doug Emery (Emery IT) sta v prispevku Applying DCMI Elements