OZ 2008/4

222 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 to Digital Images and Text in the Archimedes Palimpset Program predstavila projekt, ki se je začel že leta 1998, katerega cilj je predstavitev vseh Arhimedovih del na spletu. V okviru projekta so razvili sofisticirana orodja za digitalizacijo del in njihovo shranjevanje in prikazo- vanje na spletu, kot tudi metapodatkovne sheme za slike in transkripcije del, ki vsebujejo okrog 160 elementov za identifikacijo, prostorske informacije, podatke o spektral- ni analizi slik, podatkovne tipe in vsebino podatkov (DC, TEI, Adobe, FGDC, XMP, MD5 …). V prispevku Assessing Descriptive Substance in Free- Text Collection-Level Metadata so Oksana Zavalina , Carole Palmer , Amy S. Jackson in Myung-Ja Han (Center for Informatics Research in Science and Scho- larship – CIRSS, Graduate School of Library and Infor- mation Science, University of Illinois at Urbana-Champa- ign) predstavili podrobnosti projekta DCC in agregacije digitalnih vsebin iz več kot 200 kolekcij kulturne dediš- čine in iz 140 kolekcij ASHO preko metapodatkovne sheme, ki izhaja iz shem DC CDAP in RSLP ( Research Support Libraries Programme , UK) iz leta 2003. Problem merjenja kakovosti metapodatkov so na primeru muzejskih katalogov na Nizozemskem predstavili Seth van Hooland , Yves Bontemps in Seth Kaufman (ULB) v prispevku Answering the call for more accountability: Applying data profiling to museum metadata . Spreminja- nje metapodatkov, kot tudi njihovih standardov, je osnov- ni motiv za merjenje njihove kakovosti glede njihove natančnosti in ustreznosti. Natančnost je možno meriti s primerjanjem metapodatkov z ustreznim podatkovnim profilom, ustreznost pa na osnovi uporabnikove interakci- je z metapodatki. Za slednje so razvili odprtokodno splet- no aplikacijo OpenCollection z dinamičnim vmesnikom za iskanje, ki si ga lahko uporabnik sam prilagodi, to pa omogoča merjenje metapodatkov, po katerih uporabniki dejansko iščejo. Log-datoteke obstoječih iskalnikov niso primerne, ker je potreben objektivni pristop pri merjenju, ki uporabnikov ne omejujejo pri iskanju samo na določen, vnaprej definiran nabor metapodatkov. Metode za ocenjevanje kakovosti metapodatkov so v pri- spevku A Conceptual Framework for Metadata Quality Assessment predstavili Margaritopoulos Thomas, Mar- garitopoulos Merkourios, Mavridis Ioannis in Manit- saris Athanasios (University of Macedonia, Greece). Pri ocenjevanju je treba upoštevati korektnost (ustreznost po gramatiki in sintaksi), kompletnost (popolnost opisa vira glede na aplikacijski profil) in relevantnost (kompatibil- nost s kontekstom) metapodatkov. Metode za ugotavlja- nje teh lastnosti metapodatkov so iskanje kontradikcij in odvisnosti med metapodatki s pomočjo modela matema- tične logike za DC in DC-termine iz aplikacijskega profi- la, na osnovi katerega je nato mogoče izdelati metrike za ocenjevanje kakovosti metapodatkov. Četrto vabljeno predavanje je imel Paul Miller (Talis) na temo Why the Semantic Web matters . Predstavil je ključ- ne točke v razvoju spleta od leta 1995. Decembra 2005 je bil predstavljen splet 2.0, ki daje možnost vsem uporab- nikom, da sodelujejo pri nastanku spletnih vsebin, vseeno pa dobavitelji podatkov in informacij ostajajo tisti, ki določajo kontekst portalov in spletnih aplikacij. Po drugi strani oblikovanje podatkov semantičnega spleta omogo- ča njihovo strojno berljivost, uporabnikom pa omogoča semantično povezovanje informacij. Princip povezovanja podatkov semantičnega spleta temelji na uporabi URI-jev kot “imen” za “stvari”, ki jih uporabniki lahko vidijo; pri- skrbijo jim uporabne informacije in povezave do drugih uporabnih informacij. Tim Berners-Lee je na konferenci WWW 2008 v Pekingu izjavil, da je Linked Open Data splet, kot bi moral dejansko biti. V prispevku Semantic Relation Extraction from Socially- Generated Tags: A Methodological Exploration so avto- rji Miao Chen, Xiaozhong Liu in Jian Qin (Syracuse University) predstavili metodologijo povezovanja oznak v socialnih aplikacijah: približno 290.000 oznak za opis okrog 29.000 slik pokrajin iz Flickra so povezali pre- ko Googla, tako da v rezultatih iskanja poiščejo skupne besede za določen par oznak. Ustrezne pare oznak nato shranijo v bazo povezav, ki jo uporabljajo pri iskanju novih parov oznak. Na ta način so uspeli povezati 84 od- stotkov oznak. Hak Lae Kim , Simon Scerri , John G. Breslin , Stefan Decker in Hong Gee Kim (DERI, NUI Galway) so v prispevku The State of the Art in Tag Ontologies: A Se- mantic Model for Tagging and Folksonomies primerjali različne ontologije za oznake (Gruber, Newman, Knerr, Echarte, SCOT, MOAT, NAO) in predstavili njihov mo- del za označevanje ter folksonomijo oz. kolaborativno označevanje. Uporabniki označujejo vire s pomočjo oznak v določenem sistemu, niso pa ustvarjene povezave med oznakami v različnih sistemih, ker obstoječe ontolo- gije tega dobro ne podpirajo. Po njihovem mnenju bi bila rešitev kombinacija ontologij SCOT, MOAT in dodatnih geslovnikov, kot so npr. SIOC, FOAF, DC itn. V prispevku Facilitating Wiki/Repository Communication with Metadata so avtorji Laura M. Bartolo, Cathy S. Lowe in Robert J. Tandy (Kent State University) pred- stavili integracijo Soft Matter Wiki in repozitorija Fedora MatDL ( NSDL Materials Digital Library ) preko njiho- vega odprtokodnega servisa Wiki2Fedora, ki omogoča časovno naravnano izločevanje metapodatkov iz wikija, njihovo konverzijo v DC in shranjevanje v repozitorij s