OZ 2009/1-2

RAZGOVOR Slavko Pregl je eden najbolj branih slovenskih pisateljev, založnik in urednik. Je predsednik Dru- štva slovenskih pisateljev in direktor Javne agencije za knjigo. Po stroki je ekonomist, 25 let je bil zaposlen v Mladinski knjigi, nato desetletje kot samostojni založnik, nekaj let pa je imel status samozaposlenega v kulturi. Za seboj ima kakšnih 35 knjig, ki so doživele tudi mnoge prevode v desetino jezikov. Dobil je obe popularni literarni nagradi – Večernico in Desetnico. Pred tem je prejel Levstikovo nagrado ter mednarodno nagrado Grand prix Aleko. Ima pa tudi celo vrsto na- grad za svoje humoristične in satirične zapise. Sam napoveduje, da njegova najboljša knjiga šele pride in ta bo zadnja. OZ : Vaš prvi uredniški podvig pri Mladinski knjigi je bila monografija o Maksimu Gaspari- ju. Menda mu dolgujete spomenik, ker vas je v rani mladosti popeljal v svet knjige. Pregl : Pri Mladinski knjigi sem nekaj knjig uredil že prej; moja prva slovenska »slikarska monografija« je bila knjiga grafik Karla Zelenka. Monografija o Maksimu Gaspariju je izšla leta 1977. Bil sem presrečen in počaščen, da sem lahko bil njen urednik. Gasparijeve ilustracije Slovenskih narodnih pravljic so me kot otroka prebudile v svet likovnosti in niti sanjal nisem, da ga bom šestindevetdesetletnika – ob priprav- ljanju monografije – srečal tudi osebno. Knjiga je bila veličasten uspeh: več kot 20.000 izvodov! Najstarejši akademik v državi mi je s svojih počitnic v Kranjski gori z zelo tresočo roko na- pisal nekaj prisrčnih razglednic. »Moja knjiga« s sijajnim besedilom dr. Staneta Mikuža je lep spomin; veličasten spomenik v slovenski kulturi in v narodovem spominu pa si je – »Iz naroda za narod!« – postavil mojster Gaspari sam. OZ : Mladinska knjiga, kjer ste delovali četrt stoletja, ima posebno mesto v zgodovini slo- venskega založništva, redki pa vedo, da tudi v naši zgodovini računalništva. Pregl : Točno! Tisti del Mladinske knjige, točne- je TOZD Koprodukcija, kjer sem bil kar nekaj Slavko Pregl časa direktor, je prvi uradno uvozil računalnike v tedanjo državo Jugoslavijo ter izdatno poskr- bel za potrebno računalniško literaturo. OZ : Bili ste soudeleženi pri “Svetu knjige”, ki je bila odlična oblika spodbujanja branja. Še veliko pomembnejša pa je naša “Bralna znač- ka”, ki ste ji do nedavnega predsedovali. Kako je z bralno kulturo Slovencev? Pregl : Po podatkih o izposoji knjig iz našega odličnega javnega knjižničnega sistema in šol- skih knjižnic smo Slovenci v vrhu Evrope (in sveta), četudi se ti podatki ne ujemajo povsem z evropskimi raziskavami o bralnih navadah. Bra- nje sicer povsod polagoma upada, tudi pri nas. Ampak narod, ki je imel Trubarja in svoje knji- ge že pred 500 leti, branja zlepa ne bo opustil. OZ : Po stroki ste dejansko ekonomist, zato ne preseneča, da znate knjigo pogledati tudi s te plati. Trdite, da se v celi verigi ukvarjanja s knjigami najslabše odreže avtor. Pregl : Podatki kažejo, da so avtorski honorarji v samostojni Sloveniji do danes padli na četrti- no. Od knjig živi veliko tiskarjev, knjižničarjev, knjigotržcev in založnikov in le peščica avto- rjev. To ni niti pošteno niti prav. doi:10.3359/oz0912026 1.22: INTERVJU