OZ 2009/1-2

34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 Seminar ELAG 2008, že 32. po vrsti, se je odvijal na Nizozemskem na Univerzi v Wageningenu (http://library. wur.nl/elag2008/ ). Na seminarju z naslovom Rethinking the library smo poslušali 11 prispevkov, sodelovali v 9 delavnicah in poslušali 12 kratkih (5-minutnih) predsta- vitev različnih govornikov o različnih temah ( Lightning Talk ), ki so letos prvič kot novost uvedene v program namesto poročil sodelujočih ( Progress reports ). Seminar so odprli Paula Goossens , predsednica ELAG- a, in Dick van Zaane , direktor univerzitetne knjižnice (Wageningen University and Research library), nato pa je sledil prispevek Petra van Boheemna (Wagenin- gen University and Research Library) z naslovom The Wageningen Library Content Management System , v katerem je predstavil arhitekturo in delovanje novega sistema za upravljanje vsebine v njihovi knjižnici, ki povezuje njihov katalog, institucionalne repozitorije, 6 lokalnih bibliografskih baz podatkov, več kot 200 eksternih bibliografskih baz podatkov, več kot 10.000 elektronskih revij, več kot 35.000 elektronskih knjig in poročil in več kot 600.000 tiskanih kopij knjig in revij. Ker ILS ni več podpiral vseh potrebnih konceptov, so za vzpostavitev sistema pripravili popolnoma novo arhi- tekturo sistema na osnovi obstoječih komponent (SFX, MetaLib, Collexis), manjkajoče komponente pa so razvili s pomočjo odprtokodnih orodij (LibXML, Perl, PHP, MediaWiki, Subversion …). Sistem je zasnovan na tehnologiji XML (ena podatkovna baza XML z vsemi bibliografskimi opisi, XQuery, XML Schema, XSLT, XForms) in spletnih servisih SRU. Preko tega sistema delujejo vse druge lokalne in spletne aplikacije (OPAC; modul za katalogizacijo, naročanje in medknjižnično izposojo, administracijo serijskih publikacij, izposojo; vmesniki za NCIP, Z39.50, OAI-PMH; predmetni po- rtal, novosti, komentarji, izobraževalno gradivo …). Prednosti takšne arhitekture so: • zasnovanost na standardih XML – omogoča servisno orientirano arhitekturo (SOA), • generična orodja – večina aplikacij je narejena preko XSLT, • hiter razvoj in nameščanje modulov, • neodvisnost od ponudnikov programske opreme, • kontrola nad sistemom. Laura Hollink (Vrije Universiteit Amsterdam) je v pri- spevku Semantic WEB opportunities predstavila osnovne koncepte semantičnega spleta in izpostavila dva razloga uporabe tehnologije semantičnega spleta v knjižnicah in arhivih: • strojno prepoznavanje semantičnih informacij, npr. za iskanje slik v podobnih stilih v digitalnih repozitori- jih; • interoperabilnost, npr. pri medsebojnem povezovanju knjižničnih zbirk ali različnih shem za organizacijo znanja ( Knowledge Organization Scheme – KOS ), kot so kontrolirani geslovniki, tezavri, klasifikacijske sheme, taksonomije. Razlikujemo sintaksno in semantično interoperabilnost. Sintaksno interoperabilnost zagotavljamo z uporabo skupnih formatov za opis KOS-ov (predvsem XML), s semantično interoperabilnostjo pa omogočamo semantič- no (pomensko, konceptualno) povezovanje KOS-ov (npr. Zevs v enem geslovniku lahko ima enak pomen kot Ju- piter v drugem). Standardni način predstavitve s sintakso RDF je SKOS ( Simple Knowledge Organization System ), ki s koncepti, kot so broaderTerm , narrowerTerm , relat- edTerm , exactMatch , narrowMatch , broadMatch in relat- edMatch , ter s povezavami RDF namesto URL omogoča interoperabilnost informacij med različnimi aplikacijami. Primeri dobre prakse uporabe semantičnih tehnologij v digitalnih knjižnicah so projekti programa CATCH, Mul- timediaN E-Culture in eContentPlus (TELPlus). V okviru programa CATCH je bil predstavljen projekt STICH, ka- terega cilj je povezovanje kolekcij nizozemske nacional- ne knjižnice s kolekcijami francoske nacionalne knjižnice preko njihovih geslovnikov z avtomatskim semantičnim uparjanjem gesel. Paula Goossens je v prispevku Rethinking Cataloguing predstavila različne dileme, pred katerimi se nahaja sodo- bna katalogizacija. Kot prvo dilemo je izpostavila kom- pleksnost sodobne katalogizacije in potrebo, da jo tudi SEMINAR ELAG 2008 doi:10.3359/oz0912034 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI