OZ 2009/1-2

M 35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 v prihodnosti ohranimo. Po njenem mnenju zahteve po hitrih in radikalnih spremembah katalogizacije, kot jih je moč slišati v laičnih krogih, v profesionalnih krogih niso sprejemljive. Smer spreminjanja katalogizacije je mogoče videti v RDA, ki je utemeljen na FRBR/FRAD – na ob- jektnem modelu bibliografskega zapisa. Sam pravilnik RDA je organiziran v poglavja, si so namenjena enajstim entitetam bibliografskega zapisa. Poglavja od 1 do 4 so namenjena atributom teh entitet, medtem ko so poglavja od 5 do 10 namenjena odnosom. Na področju katalogizacijske prakse je v prihodnosti pričakovati še večje prilagajanje uporabniškim potre- bam, tako končnih uporabnikov, kot tudi proizvajalcev sistemov za knjižnično poslovanje. Govoreč o katalogi- zacijskih področjih prihodnosti, je gospa Goossensova izpostavila večjezikovne normativne baze podatkov, ki so že zdaj v središču zanimanja večjih knjižničnih sistemov in konzorcijev. Trenutno manj opazen, vendar za prihod- nost vedno bolj zanimiv je trend, ki se dogaja na področju integracije profesionalnega in javnega znanja. Pri siste- mih za iskanje po vsebinah lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo kombiniranje strokovnih predmetnih oznak z vsebino družbenega označevanja. V OPAC-ih pa je opa- zen trend kombiniranja podatkov iz lastne baze podatkov s podatki iz zunanjih virov. Isti trend kombinacije stro- kovnega in laičnega znanja vidimo tudi pri metapodatkih. Metapodatke lahko kreirajo knjižničarji, lahko pa se avto- matsko oblikujejo ob arhiviranju elektronskih objektov ali pa jih posredujejo končni uporabniki sistema. Javni vpliv lahko zasledimo tudi pri tradicionalnih sistemih, kot so katalogi in normativne baze podatkov. Ko danes govo- rimo o katalogizaciji, govorimo o kontroliranih katalogih, kot so katalogi nacionalnih knjižnic, CERL ali WorldCat, vendar pomeni tudi nekontrolirane kataloge, kot so Li- brayThing, Amazon in Google. Joroen Hoppenbrouwers (Synergetics, Antwerpen) je v prispevku Rethinking subject access poudaril pomen predmetnih geslovnikov za razvoj spletne semantike. Znanje, ki je primerno za semantično povezovanje spleta, se nahaja v strukturiranih geslovnikih. Kljub mnenju, da so geslovniki predragi in prezahtevni za vzdrževanje, so primeren arhiv znanja za spletno semantiko. Danes o ges- lovnikih razmišljamo tudi v pomenu sinergije knjižničar- skega in uporabniškega znanja. Zato bi knjižnice morale več premišljevati o večji uporabi spleta 2.0 (Web 2.0) pri svojih servisih. V prispevku Second Life and Libraries nam je Berna- dette Daly Swanson (University of California, Davis) predstavila možnosti knjižnic v spletnem okolju Second Life. Po njenem mnenju gre za vizualno očarljivo okolje, ki pa zahteva močne računalnike in internetne povezave. Second Life vidi kot nadgradnjo svojega knjižničarskega dela v realnem svetu in kot okolje za preizkušanje novih idej, poceni udeležbo na pomembnih konferencah ter srečevanje in sodelovanje s kolegi, bodisi prostovoljci, učitelji, mentorji ali učenci. Sodeluje v skupini preko 800 knjižničarjev in 95 knjižničnih organizacij na 40 otokih, ki jih obišče več kot 5000 uporabnikov dnevno. Second Life je vzhajajoča tehnologija (in ne virtualna igra), za katero predvidevajo, da jo bo do leta 2011 uporabljalo 80 odstotkov internetnih uporabnikov. Statistika aktivnih uporabnikov po starosti kaže, da so najbolj aktivne sta- rostne skupine 18–24 let in 35–44 let. V številu ur prijave po državah januarja 2008 prednjačijo ZDA (37,69 %) pred Nemčijo (9,93 %), Japansko (7,26 %), Združenim kraljestvom (6,43 %), Francijo (5,67 %) in drugimi drža- vami. Novi projekt sistema LIBRIS (švedski nacionalni katalog za več kot 300 knjižnic) so v prispevku User centered design and the next generation OPAC – a perfect match? predstavili Henrik Lindström, Martin Malmsten in Kristin Olofsson (Libris, Stockholm). Pri prehodu na OPAC – a nove generacije so naleteli na naslednje izzive: rangiranje po pomembnosti, novi servisi, kot so “ more like this ”, “ get it ”, seznam novih knjig, kazala in komen- tarji, boljša organiziranost in prikaz zadetkov iskanja, iskanje brez “praznih” zadetkov ter nove tehnologije, s katerimi so omogočili implementacijo trajnih URI-jev za vire, podporo servisu Zotero, RDF-integracijo, Ope- nURL/CoinS, iskanje SPARQL itn. Projekt so izvedli v več manjših iteracijah, v procesu raz- voja pa so upoštevali standard ISO-13407:1999 ( Human- centered design process for interactive systems – HDC). Ključni principi user-centered dizajna (UCD) so aktivno sodelovanje uporabnikov v procesu razvoja, jasno razu- mevanje zahtev uporabnikov in iterativni razvoj. Tehnike, ki so jih pri tem uporabili, so: uporabniški nadzor procesa razvoja, delavnice, sestanki, projektne skupine (za for- mat, dizajn, razvoj in HDC). Uporabniki in knjižničarji so testirali tudi prototipno in beta verzijo. Testiranje je po- tekalo v univerzitetni knjižnici, kjer so končni uporabniki te knjižnice testirali beta verzijo. Testiranje (zaslone in govor pri testiranju) so posneli tudi na video. Testatorjem je bil na voljo feedback forum. Dizajn UCD jim je omo- gočil, da odkrijejo probleme pri uporabi aplikacije že v zgodnji fazi razvoja, tj. pri dizajnu, zato je reševanje teh problemov lažje in razvoj cenejši. V prispevku Can the library be a publisher? je Leo Waaijers (Wageningen University and Research Centre) predstavil obstoječi sistem publiciranja znanstvenih del in rezultatov raziskovalnih projektov, ki naj bi bili javno do- stopni. Založniki ocenjujejo kakovost prispevka glede na število citiranj v določenem časovnem obdobju, kar lahko povzroči manipulacije med avtorji. Založniki zaračuna- POROČILO