OZ 2009/1-2

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 vajo velikokrat avtorjem tudi objavo njihovih del (tudi do 3.000 EUR), pri tem pa še obdržijo ekskluzivne pravice za objavo. Po drugi strani pa založniki uporabnikom za- računavajo dostop do teh prispevkov, ki na ta način niso javno dostopni. Ker takšen sistem popolnoma ustreza založnikom, ni pričakovati, da ga bodo spreminjali. Kaj pa lahko naredijo avtorji? G. Waaijers je predstavil si- stem publiciranja na njihovi univerzi, ki zagotavlja, da sta izbor in recenzija člankov neodvisna in rigorozna, avtorji pa lahko svoje članke objavijo tudi v drugih revijah. Uni- verzitetna knjižnica se v tem procesu pojavlja kot skrbnik publiciranega digitalnega gradiva. Theo van Veen (Koninklijke Bibliotheek, Netherlands) je v prispevku The way from sharing data to sharing intel- ligence predstavil idejo o novi infrastrukturi servisov v okviru projekta TELplus. Ta infrastruktura bo omogočila izmenjavo znanja o funkcijah obstoječih servisov, ki bi se lahko semi/avtomatsko izvedle glede na kontekste raz- ličnih spletnih aplikacij. Na ta način bi uporabniki lahko izbirali različne funkcije in jih kombinirali s svojimi last- nimi vsebinami brez razvoja novih programov. Servis opravi katero koli funkcijo, ki jo zahtevamo z vpisom URL, in nam vrne rezultat v obliki html, xml, videa, slike, besedila itn. Zahteve se generirajo na spletnem portalu glede na kontekst. Servise lahko uporabimo v verigi; izhod enega servisa je vhod v drugega, npr. “prevedi” besedilo in ga “kon- vertiraj v govor”. Opis servisov je definiran s shemo, po- nudniki servisov pa opise svojih servisov po tej shemi lahko publicirajo v registrih servisov ali v mikroformatih spletnih strani. Uporaba teh servisov omogoča razvoj servisno orienti- rane arhitekture programskih rešitev. Rosemie Callewaet , vodja sistema VCOB, je v prispev- ku z naslovom FRBR : a practical case in the Flamish Central Catalogue predstavila njihov OPAC z vgraje- nimi funkcijami FRBR. VLACC je centralni katalog 6 flamskih splošnih knjižnic, ki deluje že od leta 1987. V knjižnicah uporabljajo Aleph500, medtem ko za OPAC uporabljajo Aquabrowser ( http://zoeken.bibliotheek. be). Open VLACC, kot se imenuje novi OPAC, je na voljo od leta 2006. Njegova fasetna struktura omogoča, da se iskalni zadetki prikažejo skupaj s povezanimi viri. Uporabnikom OPAC-a dajejo na vpogled tudi priporočila bralcev ter digitalizirane dele enote. Sorodni viri se gru- pirajo po tipih gradiva, vrsti vsebine, jezikih in časovnih obdobjih. Identifikacija dela temelji na naslednjih algorit- mih, in sicer: 130 – enotni naslov za anonimna dela; 240 + 100$a/110$a – avtor/naslov identifikacija; 534$a + 100$a/110$a – identifikacija prevedenih del; 245$a$n$p + 100$a/110$a – avtor/naslov (dela s podnaslovom). Identificirana dela dobijo identifikacijsko številko, ki omogoča naknadna grupiranja povezanih entitet. Priza- devajo si tudi za uvajanje mednarodne identifikacijske številke dela, ki naj bi delovala podobno kot ISSN_L in bi na osnovi številke ISBN združila različna dela z njego- vimi izraznimi in pojavnimi oblikami. Sodobno gledanje na vlogo uporabnikov pri razvoju spletnih sistemov je predstavila Fleur Stigter , vodja marketinga pri Evropski knjižnici, v prispevku Putting the shoe on the other foot: actual and future user require- ments . Časi, ko smo se spraševali, kaj lahko naredimo za uporabnike, so po njenem mnenju za nami. Danes bi se morali obrniti k uporabnikom in se vprašati, kaj uporab- nik želi, da za njega postorimo. Po mnenju Stigterjeve sta oba projekta, Evropska knjižnica in Europeana, dobra primera upoštevanja uporabnikovih zahtev. Projekt Euro- peana je mlajši in ga nekoliko manj poznamo, namenjen je združenemu iskanju po servisih, ki hranijo digitalne objekte Evropske knjižnice. Demo verzijo iskalnika lahko najdemo na naslovu: http://www.europeana.eu/portal/. Uporabniškim zahtevam sledijo na različne načine: z obsežnimi statističnimi meritvami, analizami log datotek in analizami likov, ki jih uporabniki izbirajo. Pozorni so tudi na mnenja uporabnikov v blogu “ TELL Fleur ” in “ The European Library Facebook Group ”. Od marca 2008 deluje tudi Svet uporabnikov, ki vpliva na strategijo razvoja portala in marketinga projekta. Pri projektu Eu- ropeana so bili pozorni na uporabniške potrebe že pred začetkom priprave demo verzije iskalnika. Študija analize uporabniških potreb je objavljena na spletu Europeane. Na osnovi teh mnenj so se odločili za koncept iskalnika, prilagojenega uporabniku, ter za razvoj servisa za družbe- no označevanje. Registriranim uporabnikom je na voljo možnost, da shranijo potek iskanja in prenesejo opisane metapodatke v obliki reference. V zaključku prispevka je Stigterjeva poudarila, da se zavedajo vseh omejitev por- talov, vendar le-ti vseeno ponujajo dostop do virov, ki bi brez njih ostali skriti nekje v internetu. Maivor Hallen , svetovalka v BIBSYS, je v prispevku Rethinking the library system predstavila izhodišča BIB- SYS za oblikovanje uspešnega knjižnično-informacijskega sistema. Pri uporabniških servisih je treba upoštevati, da uporabniki nimajo znanja, kako iskati, želijo pa hiter odziv sistema in so vajeni brskati. Pri servisih za knjižničarje pa je nujno treba upoštevati nasvete in mnenja bibliotekarjev. Kot dober primer sodelovanja je označila projekt LIVA (2005–2007), pri katerem so sodelovali informacijski strokovnjaki in bibliotekarji. Rezultat projekta je ekspertni sitem za katalogizacijo, ki vsebuje sistem za avtomatsko dodelitev predmetnih oznak, indeksov in oznak za raz- vrščanje gradiva. Čas za sodelovanje med bibliotekarji in informacijskimi strokovnjaki šele prihaja. Sisteme, ki temeljijo na popolnem ujemanju informacij, nadomeščajo sistemi, ki temeljijo na asociacijah in razumevajočih po- stopkih. Takšnih sistemov pa ni mogoče ustvarjati brez ekspertnega znanja najboljših strokovnjakov. POROČILO