OZ 2009/1-2

M T 37 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 Sklopa Lightning Talk se je udeležilo 10 prijavljenih, ki so predstavili tehnološke novosti, s katerima se v tem času ukvarjajo. Med drugim je Roxana Maria Popistasu predstavila novo orodje za statistiko uporabe elektronske knjižnice LibStat, ki ga uporabljajo na univerzi v Amster- damu. S tem orodjem so zbrani številčni in kvalitativni podatki o uporabi tega servisa. Martin Malmasten iz švedske nacionalne knjižnice je sporočil, da njihov kata- log že ponuja določene podatke v RDF, in sicer: norma- tivne podatke, povezave med bibliografskimi in norma- tivnimi podatki ter povezave FRBR med bibliografskimi podatki. Thom Hickey , OCLC, je na kratko predstavil napredke projekta VIAF. Anders Soderback , ki tudi pri- haja iz švedske nacionalne knjižnice, je predstavila nena- vadno idejo o neomejeni uporabi bibliografskih podatkov iz njihovega kataloga. V konzorciju LIBRIS celo poteka sprememba pravne podlage, ki bo omogočila neomejeno uporabo njihovih zapisov. Zanimiv prispevek sta podala Cristian Bernareggi in Giancarlo Dalto z univerze v Milanu, ki eksperimentirata s portalom znanstvenih virov za slepe in slabovidne. V okviru ELAG-a 2008 je bilo organiziranih 9 delavnic, in sicer: • Digital repository management ( Ramon Ros ), • Evaluation of Services – Why? What? How? ( Maja Žumer ), • Game technology for libraries ( Ad Aerts ), • Incorporating library services in E-learning ( Matilde Fontanin ), • Rethinking Bibliographic Data ( Patrick Danowski ), • Semantic Web and library applications ( Luit Gazen- dam ), • Service Oriented Architecture ( Ellen Røyneberg ), • Social Tagging ( Wouter Gerritsma ), • Geographical information as access point to cultural heritage resources ( Fredrik Palm ). Delavnice Semantic Web and library applications se je udeležilo 23 udeležencev in kar 70 odstotkov le-teh ni imelo kaj dosti izkušenj s semantičnim spletom, zato je vodja delavnice na začetku predstavil primere semantič- nega spleta v praksi: spletni brskalnik za tezaver GTAA (http://ems01.mpi.nl: 8080/GTAABrowser/), muzej Suomi (http://www.museosuomi.fi/ ) in iskalnik po različnih mu- zejskih zbirkah v okviru projekta E-Culture MultimediaN (http://e-culture.multimedian.nl/demo/session/search ). Nato je Martin Malmsten predstavil implementacijo semantičnega spleta v sistemu LIBRIS, Ron Davies (Evropska komisija, Belgija) pa je predstavil standard za tezavre – British Standard 8723, ki naj bi bil podoben SKOS-u. Gre za funkcionalnost, kot je “mash up” po- datkov (npr. z Google Maps), fasetno iskanje, semantično grupiranje zadetkov iskanja in njihova različna vizua- lizacija. Aplikacije semantičnega spleta za knjižnice so večinoma še v demo fazi in dizajnirane tako, da podpirajo funkcionalnost obstoječih knjižničnih aplikacij. Sledila je diskusija ob naslednjih vprašanjih: • Ali naj knjižnice ponudijo svoje podatke v formatu za semantični splet? Ker knjižnice skrbijo za dostopnost svojih podatkov, naj bi jih ponudile tudi v tem forma- tu. Dodatno vrednost pa bi prinesle šele aplikacije, ki bi uporabile te podatke. Ker je semantični splet v knjižničnem okolju šele vizija, ne moremo pričakova- ti, da se bodo knjižnice v kratkem odločile za prehod na semantični splet. Ko bodo na semantični splet pre- šle nacionalne knjižnice, ji bodo sledile tudi druge. Za knjižnice je glede prehoda največje vprašanje financi- ranja. • Ali naj knjižnice ponudijo svoje tezavre v formatu za semantični splet? V praksi večina knjižnic uvaja teh- nologije semantičnega spleta najprej za svoje tezavre. Vprašanje je, kateri pristop je pri tem boljši: SKOS (cenejši) ali ontologija (dražji, celovitejši). Tudi pri tezavrih se dodana vrednost, ki jo prinaša prehod na semantični splet, pokaže šele v aplikacijah. • Kje naj knjižnice začnejo uvajati semantični splet? Za knjižnice je najboljše, da najprej ponudijo svoje podatke v formatu za semantični splet in tako pripra- vijo tudi svoje tezavre. Standardizacija na področju semantičnega spleta je v zreli fazi, ključnih aplikacij v tej domeni, ki bi knjižnicam prinesle dodano vrednost, pa še ni. Zato knjižnice še vedno čakajo na konkretne rešitve, ki bi jih lahko vključile v svoje aplikacije, čeprav podpirajo semantični splet kot idejo in vizijo. Glede na sorodnost tem sta delavnici Ponovno premišljevanje o bibliografskih podatkih in Družbeno označevanje potekali skupaj, debata pa je bila posvečena vlogi knjižničnih podatkov, predvsem geslovnikov, v pro- gramih semantičnega spleta. Nekaj projektov s področja kulturne dediščine, ki temeljijo na konceptu semantičnega spleta, je bilo ocenjenih kot dober primer uporabe struk- turiranih geslovnikov v projektih semantičnega spleta. Ko je moderator predstavil dilemo o brezplačni, neome- jeni uporabi bibliografskih podatkov, se je veliko udele- žencev temu uprlo. Bibliotekarji so namreč mnenja, da je ločnica med javno dejavnostjo in družbeno iniciativo kakovost, ki pa ima svojo ceno. Največ časa je bilo po- svečeno temi družbenega označevanja. Ugotovljeno je bilo, da imajo knjižnice bolj malo izkušenj z družbenim označevanjem, veliko bolj pa premišljujejo o načinih, kako to označevanje primerno uporabiti v OPAC-ih. V Univerzitetni knjižnici v Wageningenu so v OPAC vgra- dili možnost dodajanja komentarjev, kar je namenjeno predvsem profesorjem kot možnost dodatnega vrednote- POROČILO