OZ 2009/1-2

M 39 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 Dnevi slovenske informatike (DSI), ki jih organizira Slo- vensko društvo Informatika, so strokovno posvetovanje za računalniške in informacijske strokovnjake. Poleg tega, da ima posvetovanje najdaljšo tradicijo v Sloveniji, je hkrati redka strokovna prireditev na tem področju, ki ni podrejena interesu neke komercialne ali vladne orga- nizacije, ampak poskuša biti pluralna in odprta. Redna udeležba okoli 400 ljudi z okoli 100 referati dokazuje, da Slovenija potrebuje takšno srečanje. Letošnji Dnevi slovenske informatike so potekali v Kon- gresnem centru Bernardin v Portorožu od 15. do 17 aprila pod skupnim naslovom “Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti”, ki se je navezoval na znano resnico, da je kriza lahko tudi priložnost, če vemo, kakšne spre- membe so v nekem okolju potrebne, pa v “normalnih” časih zanje ni dovolj volje. Zamisel je bila dobra, nisem pa prepričan, da je konferenčno vsebino dovolj prevevala in da se je v Sloveniji okrepilo prepričanje o informatiki kot naši konkurenčni priložnosti. Morda bi morali biti bolj izzivalni in začeti z vprašanjem, ali ni prav informa- tika “zakuhala” globalne krize in ali nismo preveč slavili Sorosovo spretnost, da iz nič ustvarja milijarde? Zdi se, da je politika začutila potencial téme, saj se je na konferenco najavil sam predsednik države, ki ga je potem sicer zamenjal njegov svetovalec mag. Franc Hočevar, v vsakem primeru pa gre za dober znak. Prišel pa je minister Golobič in povedal nekaj pametnih misli, okoli katerih bi morala slovenska skupnost informatikov naplesti ambicioznejše naveze za uveljavitev stroke, ki se Sloveniji ponuja že pol stoletja, pa gospodarstvo še zmeraj ni prav “zagrizlo”. Sedaj je postalo očitno, da brez informatike tudi pametna politika ni več mogoča, čeprav še prevladujejo tisti, ki ostrijo “glogove kline” za obram- bo pred hudičevim semenom. V Portorožu je nastopilo nekaj zanimivih vabljenih pre- davateljev. Najprej akademik Ivan Bratko, ki je predsta- vil aktualno stanje umetne inteligence in nas nevsiljivo opozoril, da na tem področju naši strokovnjaki nekaj pomenijo v svetovnem merilu. To bi nam moralo vlivati več samozavesti, namesto da častimo čakanje v vrstah na masovne programske proizvode zelo povprečnega dome- ta. Kot uvod v praznovanje 50-letnice naše mednarodne krovne federacije IFIP lahko štejemo predavanje Chri- santhije Avgerou, pronicljive Grkinje z London School of Economics, ki je ena od vodilnih funkcionark te ugledne organizacije, v kateri je naš Niko Schlamberger celo pod- predsednik – česar naši mediji nikoli ne omenijo (Pa ne da iz strahu pred kršitvijo zaščite osebnih podatkov?). Govorila je organizacijskih in družbenih preprekah pri inoviranju informacijskih sistemov. Ve se namreč, da več kot polovica informacijskih projektov ne pripelje do načrtovanega rezultata, ker okolje pričakuje, da bo nova tehnologija delovala ob nespremenjenih odnosih, ko pa to ne gre, se ji preprosto odrečejo. Zadela je “žebljico na glavico”, čeprav nisem prepričan, da smo ji prevedli našo “rdečo nit” o strateški prednosti inteligentnih sistemov. Malgorzata Kalinowska-Iszkowska iz poljskega sestrske- ga združenja informatikov je svoje predavanje naslovila Strateške rešitve za jutrišnji dan, izhajala pa je iz predpo- stavke, da gospodarske organizacije uvajajo inteligentne informacijske sisteme že zaradi pritiska konkurence (kar ne drži, ker mnoge raje propadejo!?), da pa je potreben pritisk na državo, ki se brani uvajanja teh sistemov v svo- je poslovanje. Naj dodam svoje opažanje, da država kar naprej nekaj uvaja in troši velike denarje, le o učinkih se noče pogovarjati niti noče zanje odgovarjati. Vsem se je predstavil tudi Laboratorij za vizualne spoznavne sisteme na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko in nakazal zanimive možnosti aplikacije njihovih rešitev. DELO V SEKCIJAH Nemogoče je predstaviti skoraj sto prispevkov v desetih sekcijah. Pomembna ugotovitev je, da referenti prihajajo tako iz gospodarstva kot iz javnih ustanov ter iz aka- demskega kroga, še posebej pa organizatorji spodbujajo študente. Na DSI že dolgo velja načelo, da z referati ni dovoljeno zganjati prodajne propagande in recenzenti striktno zavračajo prispevke, ki ne povedo ničesar nove- ga. To se pozna pri interesu avditorija, ki je iz leta v leto večji, saj ni nevarnosti, da bi nastopajoči “mlatili prazno slamo”. Prevladujejo mladi avtorji, med katerimi je še vedno le četrtina žensk, vendar se je pri študentski sekciji njihov delež že povzpel na tretjino. DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2009 doi:10.3359/oz0912039 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI