OZ 2009/1-2

40 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 Sekcija za informatiko v javni upravi Predstavljenih je bilo preko 20 referatov, ki so se nanašali na javno upravo in na informacijsko podporo poslovanju javnih služb, kot so sodstvo, zdravstvo, inšpekcije itd. Interes za te teme na DSI narašča, kar je tudi posledica pasivizacije nekaterih drugih organizatorjev posvetovanj o informatiki v javni upravi. Sekcija za informatiko v finan~nih in{titucijah Tokrat je bila na DSI organizirana že drugič in je z 10 referati kar dobro zasedena, čeprav bi glede na resne pro- bleme bank v krizi pričakovali še kaj več. Predvsem sem med referati iskal temo o zaupanju v bančno poslovanje, pa je nisem našel. Sekcija o sodobnih informacijskih tehnologijah Kljub pretencioznemu naslovu ni pritegnila prav veliko avtorjev in tudi med vsebinami prevladujejo take, pri katerih bi težko dokazali, da se od drugih prispevkov na DSI razlikujejo ravno po sodobnosti. SOA gotovo ni več tako zelo revolucionarna stvar, da bi ji lahko pripisali takšen atribut. Menim, da bi morali “marketinške” oznake sekcij opustiti in se držati bolj stvarnih področij. Sekcija za informacijsko družbo Tudi ta ima nekaj težav z imenom, ker je bilo treba zdru- žiti več “rezidualnih” področij informatike, kot so pravni, sociološki in psihološki vidiki, informacijsko izobraže- vanje (pismenost), digitalni razkorak itd. Vendar poznajo tako tematsko opredelitev tudi v tujini in je vse manj sporna, vse več pa je tudi prijavljenih referatov. Letos je bila v ospredju kriminaliteta, podpora ljudem s posebnimi potrebami in študije o uporabnikih. Sekcija za poslovne re{itve Nekoč je zajela polovico vseh referatov, sedaj pa se je število teh osipalo na 12 referatov. Seveda je problem tudi ta, da so se pojavile nove sekcije, ki dejansko ob- ravnavajo isto tematiko in je na tem mestu umestno vprašanje, kateri so razločevalni kriteriji. Takšni sta sek- cija za poslovno inteligenco (9 referatov) in sekcija za prenovo informatizacije poslovanja (10 referatov). Morda je vse skupaj posledica tega, da se v enih sekcijah s po- slovanjem ukvarjajo “tehnični” informatiki, v drugih pa “ekonomski” informatiki, vendar bi bila zanimiva ravno primerjava obeh pristopov. Takšna primerjava se pod univerzitetno streho ne bo nikoli zgodila, lahko pa bi jo zagotovili v krovni strokovni organizaciji. Sekcija o metodologijah in pristopih k obvlado- vanju informatike Sekcija je na DSI tradicionalna in tudi potrebna. V njej ved- no pričakujemo bolj zahtevne teoretične prispevke, kar se povečini tudi dogaja, zaide pa tja tudi kakšen povsem prakti- čen pristop, ki bi ga pričakovali v kateri drugi sekciji. Sekcija o sistemih in metodah operacijskih ra- ziskav za podporo odlo~anju Gre za prispevek strokovnega združenja za operacijske raziskave, ki deluje v okviru Slovenskega društva Infor- matika in ima lepo tradicijo in mednarodno odmevnost. Š tudentska sekcija Organizatorji si zaslužijo pohvale za obstoj in kakovost te sekcije, saj je plod njihovega posebnega prizadevanja. Ob tem naj omenim, da je prav pri prispevkih mladih avtorjev, ki posegajo po povsem novih orodjih, nekatere obšla skrb za slovensko strokovno izrazje. Mladi si pač ne delajo pretiranih skrbi glede tega in mirno uporabljajo angleške izraze. Ni druge rešitve, kot da si v Slovenskem društvu Informatika še bolj prizadevamo pri strokovnem slovarju, a bi si za to zaslužili tudi kaj več pomoči s strani državnih financerjev, saj ni mogoče vsega postoriti zgolj “na moralni pogon”. Okrogli mizi Letos sta se zgodili dve odmevni okrogli mizi. Obe sta pripravila že preizkušena moderatorja Franci Pivec in Marjan Krisper. Prva je ob online sodelovanju izjemnega Bena Selfa iz State Departmenta (po zaslugi veleposlani- štva ZDA v Ljubljani) ter dinamičnega omizja v Bernar- dinu govorila o “internetnem pojavu” Obama. Druga pa je odprla debato o “rdeči niti” letošnjega posvetovanja – z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti. SKLEP Dnevi slovenske informatike imajo zaradi svoje neodvis- nosti posebno mesto med strokovnimi srečanji informati- kov. Povedati je treba, da vse resne skupnosti informati- kov v razvitem svetu vzdržujejo takšne forume in se na ta način branijo pred popolno prevlado komercialnih intere- sov v svoji stroki. Ker je to zelo bistveno za zdrav razvoj, štejejo pravi informatiki podporo takšnim neodvisnim konferencam in udeležbo na njih za svojo obvezo in vpra- šanje časti. Iz tega pa tudi izhaja, da morajo organizatorji skrbeti za programsko odprtost in kulturo tolerance na takšnih srečanjih. Ocenjujem, da so DSI glede tega kar uspešni, čeprav bi morali biti še bolj iniciativni, saj je kar nekaj krogov aktivnih informatikov, ki še nimajo “do- movinske pravice” v Bernardinu. To gotovo velja za “od- prtokodnike”, pa številne uporabnike na področju prostor- skega načrtovanja, medijske informatike itd. In še nekaj: slovenska informatika ima za seboj polstoletni razvoj in če upoštevamo standard, da se naše področje razvija se- demkrat hitreje od povprečja, je to že prava zgodovina, ki se ji bo tudi treba posvetiti na naslednjih DSI. Franci Pivec POROČILO