OZ 2009/1-2

M T 45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1 – 2 glasbeni kritiki, uredniki oz. preizkuševalci proizvodov in storitev. Potreba po informiranem in zanesljivem na- svetu se razširja na najožje in najmanjše niše. Oblikovalci okusa so tudi slavne osebnosti (angl. celebrities ) in njihov vpliv na potrošnjo stalno narašča. Vendar obstajajo tudi mali zvezdniki (angl. microcelebrities ). Obstaja pa vedênje množic (angl. crowd behavior ) kot oblika distribuirane inteligentnosti. Na ta način prehaja- mo iz informacijske dobe v dobo priporočil. Dolgi repi imajo širok dinamičen razpon kakovosti: od velike do velikanske. Absolutnega merila kakovosti vse- bine ni. “Dobro” za eno osebo je lahko “slabo” za drugo osebo. Izraza “visoka kakovost” in “nizka kakovost” sta očitno popolnoma subjektivna! Kriteriji za evalvacijo vsebine: • visoka kakovost – nizka kakovost • je zame – ni zame • dobro narejeno – slabo narejeno • dejanska – površna • zanimiva – nezanimiva Če uporabimo jezik informacijske znanosti, dolgi rep uresničuje zakon distribucije moči. Ta zakon je prav- zaprav znan kot krivulja dolgega repa, saj se amplituda aproksimativno približuje ničli, vendar je nikoli ne dose- že, kot se tudi krivulja razteza ad infinitum . Gre za Pareto-Zipfovo distribucijo. Pareto je ta zakon prvi izrazil v svoji krivulji bogastva. Zipfov zakon pome- ni, da se druga enota v odnosu do prve pojavlja približno za polovico manj pogosto kot prva, tretja za tretjino manj pogosto kot prva itd. To razmerje velja tudi za druge poj- me, od demografske statistike do industrijskih procesov. Najbolj znana manifestacija Pareto-Zipfove distribucije je zakon 80/20, ki se pogosto uporablja za pojasnjevanje, da 20 odstotkov proizvodov prinaša 80 odstotkov pri- hodkov ali 20 odstotkov našega časa prinese 80 odstotkov naše produktivnosti ali katera koli številka drugih prime- rov s to značilnostjo manjšine, ki ima neproporcionalen vpliv. Zaradi tega se zakon 80/20 ponavadi napačno razu- me. Prvič gre za približno ne za točno razmerje 80/20. Za velike trge lahko velja razmerje 80/20, kar pomeni, da se z 10 odstotki proizvodov uresniči 80 odstotkov prodaje. 80 in 20 sta odstotka različnih stvari in zato ni treba, da je njihov seštevek enak 100! Zakon distribucije moči (angl. powerlaw ) je znan tudi kot Matejev učinek iz Matejevega evangelija: “Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.” Zakon distribucije odraža (slabo) družbeno stvarnost, kakšna je, lahko pa je tudi drugačna, kot je. Po Andersonu je model oz. teorija dolgega repa smrt za pravilo 80/20. Pravilo 80/20 je le opozorilo, da Paretova distribucija vrednosti “deluje” in da se bodo nekatere stvari prodajale veliko boljše kot druge, ki so bodisi na trgih dolgega repa bodisi na tradicionalnih trgih kratke glave. Če 20 odstotkov proizvodov in storitev iz “glave” prispeva 80 odstotkov prihodkov, ni razloga, da izključi- mo iz prodaje 80 proizvodov in storitev v dolgem repu, ki lahko prispevajo prihodke v višini 50 odstotkov pri- hodkov od proizvodov in storitev s področja glave. Prednost probabilističnih sistemov, kot je npr. Wikipedia, je v tem, da ti sistemi izkoriščajo “modrost množic”. Wi- kipedia je prvi takšen vir informacij, ne pa zadnji, dokon- čen vir dejstev. Isto velja za bloge. Noben izmed njih ni merodajen. Blogi so dolgi rep in napaka je generalizirati kakovost vsebine v dolgem repu, ki je po definiciji spre- menljiva in različna. Toda blogi v celoti predstavljajo več vsebine kot mediji glavne struje. Podobno velja za področje tiska, kjer alternativna kultura tiska odraža alternativno politično sceno poleg politične- ga življenja glavne struje. Ker so se tisk in drugi mediji glavne struje v očeh znatnega dela javnosti kompromiti- rali in mu le-ta več ne zaupa, je alternativni tisk relativno zelo vpliven in v tem primeru dolgi rep. Knjižnice so, kot vemo, nabavo prepustile maloštevilnim specializiranim agencijam. Majhno število agencij streže velikemu številu knjižnic. Posledici tega sta homogeniza- cija zbirk in popolni zastoj v razvoju strokovnega bibli- otekarstva. Knjižnice imajo danes zelo podobno zalogo publikacij s področja glavne struje politike in znanosti, ki ne pokriva dolgega repa. Poleg tega je zunanje izvajanje del (angl. outsourcing ) popolnoma uničilo strokovno bibliotekarstvo, vsaj na področju nabave in razvoja zbirk (Dilevko, 2008). Naslednji primer je Google, ki je dokazano prva družba, ki jo je rodila nenavadna statistika velikih številk sveto- vnega spleta To je razlog njegovega uspeha in naravne neustavljivosti. Model sestoji, kot rečeno, iz glave in repa. V glavi so proizvodi strokovnih ekspertov in stroški proizvodnje in distribucije so zelo visoki, ker oba procesa upravlja denar. Na koncu dolgega repa so stroški distribucije in proiz- vodnje nizki, zahvaljujoč demokratični moči digitalne tehnologije. Poslovni vidiki so sekundarnega pomena. Primarno je motiv ustvarjanja ugled, vendar se ta lahko OCENA