OZ 2009/3

58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Izvleček Kratek pregled zgodovine in strukture bolgarskega knjižničarstva želi informirati o knjižnični skupnosti, ki se postopoma vključuje v mednarodno mrežo COBISS.Net . Predstavljeni so začetki bolgarskega knjižničarstva ter njegovo širjenje v samostojni Bolgariji. Podrobneje je opisan raz- voj po drugi svetovni vojni, ko je šlo knjižničarstvo skozi razmere hude ideologizacije, vendar tudi širokopotezne institucionalizacije. Spremembe po letu 1989 so prikazane kot izhodišče za razvoj, ki vodi v sodobno, informacijsko podprto bolgarsko knjižničarstvo, a se pri tem se sooča s tržnimi razmerami ter pomanjkanjem sredstev. Navedene so tudi glavne visokošolske institucije za izobra- ževanje knjižničarjev. Ključne besede samostanske knjižnice, čitalnice, Nacionalna biblioteka sv. sv. Cirila in Metoda, NBKM, upravlja- nje knjižnic, knjižnična zakonodaja, knjižnični sistem, izobraževanje knjižničarjev. Abstract Through a brief summary of the history and structure of Bulgarian librarianship, the paper reveals how the library community has been gradually integrated into the international COBISS.Net net- work. Presented are the very beginnings of the librarianship and its subsequent expansion in the in- dependent Bulgaria. The development after the Second World War, the time when the librarianship experienced both extreme forms of ideologisation and extensive institutionalisation, is described in more details. The changes after 1989 present the starting point for the development, which leading to a modern IT-supported Bulgarian librarianship has to deal with market conditions and is constra- ined by shortage of finance. Stated in this paper are three main academic institutions that provide education and training to librarians. Keywords monastic libraries, reading-rooms, NBKM, library management, library law, library system, educa- tion and training of librarians ZA^ETKI Prve knjižnice v Bolgariji so se pojavile že v srednjem veku, v času pokristjanjevanja Bolgarov in prihoda učencev Cirila in Metoda v deželo. Njihova pisatelj- ska in prevajalska dejavnost je ustvarila možnosti za nastanek bogoslovnih knjig, potrebnih za izobraževa- nje bolgarskih duhovnikov. Za potrebe poučevanja v dveh glavnih centrih – v Kutmičevici v jugozahodni Makedoniji in v kraju Preslav – so prevedli najbolj uporabljane bogoslovne knjige in zbirke pridig. Pred- postavlja se, da so v obeh kulturnih središčih zgradili tudi knjižnico in tam shranili tako izvirnike kot pre- vodne izdaje. Nadja Dimitrova Kara~od`ukova Narodna knji`nica Sv. Cirila in Metoda Sofija Kontaktni naslov: nadia_dk @ nationallibrary.bg BOLGARSKE KNJIŽNICE OD SREDNJEGA VEKA DO DANES Prva pisna dokazila o obstoju teh knjižnic so v znameni- tem “Svetoslavovem zborniku”, napisanem v času carja Simeona in govori o dvorni knjižnici v Preslavu. Po ne- katerih navedbah v besedilih tega zbornika, so bili v tem času v preslavskem samostanu skriptorji (menihi, posebej usposobljeni za prepisovanje rokopisnih knjig v srednjem veku) kot tudi knjižnica. Obstajajo tudi viri iz 10. stoletja (npr. “Beseda proti bogomilom” prezbiterja Kozme), na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepamo, da so ob- stajale tudi zasebne knjižnice plemičev in duhovnikov. Danes je težko imeti realno predstavo o obsegu in vse- bini srednjeveških knjižnic, vendar pa znani rokopisi iz druge bolgarske države vseeno dajejo slutiti, da je v tem obdobju obstajalo več vrst knjižnic: dvorna, patriarhijska, mitropolitska, samostanska, cerkvena in zasebna, v lastni