OZ 2009/3

M T 71 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Claytonova in Birren (1980) v svoji pionirski raziskavi o modrosti navajata 12 elementov modrosti poleg besed moder, ostarel, jaz (angl. wise, aged, myself ). Holliday in Chandler (1986) sta razvila model petih de- javnikov, ki sta jih poimenovala izredno razumevanje (angl. exceptional understanding ), sposobnost razsojanja in komuniciranja (angl. judgement and communication skils ), splošne kompetence (angl. general competencies ), sposobnosti urejanja medosebnih odnosov (angl. inter- personal skils ) in družbena nevsiljivost (angl. social unobstrusiveness ). • Izredno razumevanje je mešanica refleksivnih (npr. sposobnost učenja iz izkušenj), kognitivnih (npr. spo- sobnost zaznavanja bistva situacij), afektivnih (npr. simpatija) in drugih elementov, ki niso nujno rezultat formalnega izobraževanja. • Sposobnosti razsojanja in komuniciranja so mešanica kognitivnih (npr. razumevanje življenja), refleksivnih (npr. vsestransko obravnavanje opcij v neki situaciji), nekaterih afektivnih (npr. nepopustljivost) in drugih elementov (npr. konzervativnost). • Splošne kompetence so mešanica kognitivnih (npr. inteligentnost in znanje), refleksivnih (npr. miselnost, sposobnost mišljenja o velikih zadevah) in drugih elementov (npr. sposobnost artikuliranja, spoštljivost). • Sposobnosti urejanja medosebnih odnosov so mešani- ca afektivnih elementov (npr. nesebičnost, sočutnost), hladnokrvnosti (npr. strpnost, uravnoteženost) in dru- gih elementov (npr. skromnost). • Družbena nevsiljivost je mešanica različnih elementov. Sternberg (1990) je s pomočjo nemetrične multidi- menzionalne analize na osnovi točkovanja določil šest dimenzij, ki jih je poimenoval sposobnost razlaganja, ostroumnost, sposobnost učenja iz idej in okolja, spo- sobnost razsojanja in hitre uporabe informacij ter bist- rovidnost. • Sposobnost razlaganja sestoji iz kognitivnih elementov (npr. sposobnost reševanja problemov, logičnost, dobro razlikovanje pravilnih in nepravilnih odgovorov). • Ostroumnost je mešanica afektivnih in refleksivnih elementov (npr. obzirnost do drugih, poštenost, upoš- tevanje nasvetov, poznavanje samega sebe, posluh za vse strani nekega vprašanja). • Sposobnost učenja iz idej in okolja je kombinacija nekaterih kognitivnih (npr. dojemljivost), refleksivnih (npr. sposobnost učenja iz napak drugih ljudeh) in nekaterih drugih elementov (npr. prepoznavanja po- membnih idej). • Sposobnost razsojanja je kombinacija refleksivnih (npr. obvezen premislek pred govorenjem, dejanjem in odločanjem), kognitivnih (npr. dejanje znotraj zave- dajočih se lastnih fizičnih in intelektualnih omejitev) in nekaterih drugih elementov (npr. senzibilnost). • Sposobnost hitre uporabe informacij je kombinacija dozorelosti glede na tarost in bogate izkušnje. • Bistrovidnost je kombinacija intuicije kot refleksivne- ga elementa in nekaterih kognitivnih elementov (npr. sposobnost iznajdbe pravilnih in resničnih rešitev). SINTEZA MODROSTI, INTELIGENTNOS- TI IN USTVARJALNOSTI Odnosi med inteligentnostjo, ustvarjalnostjo in modrostjo se lahko obravnavajo na ravni implicitnih in eksplicitnih teorij. Implicitne teorije modrosti so navadna stališča ljudi o tem, kaj naj bi bila modrost. Skupno eksplicitnim teo- rijam je neka formalna teorija modrosti za pojasnitev modrosti. Največji dolgoročni raziskovalni program o intelektual- nih sposobnostih in staranju sta vodila Smith in Baltes (1990). Uporabila sta 5-komponentni model modrosti, ki temelji na razlagi modrosti kot ekspertnem znanju o osnovnih življenjskih zadevah (Smith in Baltes, 1990) oz. o modrosti kot o dobrem razsojanju in svetovanju o po- membnih, vendar nedoločenih zadevah življenja (Baltes in Staudinger, 1993). Modro razsojanje omogočajo tri vrste dejavnikov: splošni osebni dejavniki, dejavniki, značilni za eks- pertizo, in olajševalni izkustveni konteksti. Ti dejav- niki se uporabljajo pri načrtovanju, upravljanju in ocenjevanju življenja. Modrost vključuje pet kompo- nent: bogato faktografsko znanje, splošno in specialno znanje o pogojih življenja in njegovih variacijah, bo- gato proceduralno znanje (splošno in specialno znanje o strategijah razsojanja in svetovanja o pomembnih življenjskih zadevah), kontekstualizacijo življenjske dobe (znanje o kontekstih življenja in o časovnih oz. razvojnih odnosih med njimi), vrednostni relativizem (znanje o razlikah med vrednotami, cilji in priorite- tami) in nedoločenost (znanje o relativnem indeter- minizmu ter nepredvidljivosti življenja in načinov upravljanja). Ekspertni odgovor bo odražal večino teh komponent, medtem ko bo odgovor laika odražal le nekatere komponente. Do danes zbrani raziskovalni podatki potrjujejo uporabljeni model. Kaže, da dejav- niki odražajo pragmatični vidik inteligentnosti, vendar ga tudi presegajo z vključevanjem dejavnikov relati- vizma in nedoločenosti. Baltes je s sodelavci (npr. Baltes, Smith in Staudinger, 1992; Baltes in Staudinger, 1993) zbral veliko podatkov,