OZ 2009/3

76 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 vzajemno in do določene mere kodificirano in tehnološko posredovano izmenjavo implicitnega znanja. Tako kot o znanju obstaja tudi veliko definicij modrosti. V vsakodnevni uporabi pojem zavest pomeni zavedno in predstavlja tipsko stanje zavesti. Polany (1958) je ugotovil, da implicitno znanje ni del zavednega, temveč del nezavednega. Za dostop do implicitnega znanja se je treba premakniti onkraj zavednega v nezavedno z ob- čutljivostjo za informacije, shranjene v nezavednem. Za olajšanje zavedanja in uporabe informacij in znanja, ki je v nezavednem, uporabimo tehnike, kot so transcendental- na meditacija, lucidne sanje, hemisferična sinhronizacija leve in desne možganske polovice, ustavitev zavestnega duha. Takšne tehnike povečujejo občutljivost za zaveda- nje in povezovanje z našim nezavednim duhom, skupaj s spominom in miselnimi procesi vred. Po Claytonovi in Birrenu (1980) posamezniki modrost različno dojemajo, odvisno od sociodemografskih spre- menljivk, saj je znanje kontekstno občutljivo in situacij- sko odvisno. Modrost je mešanica znanja in izkušenj, vendar je več kot seštevek teh delov. Za modrost so potrebni duh in srce, logika in intuicija, leva in desna možganska polovica. Modrost je več od razuma ali ustvarjalnosti ali obojega. V bistvu gre za znanje in izkušnje, filtrirane skozi zakon moralnega prepričanja (Costa, 1995). Po Woodmanu in Dicksonu (1996) je modrost stanje zavesti, ki omogoča delovanje našega duhovnega jaza. Modrost se razvija skozi proces staranja in se kaže v spo- sobnosti premika s t. i. absolutnih resnic na preudarno razsojanje v zvezi z vsakodnevnim življenjem v kakršnih koli okoliščinah (Merriam in Caffaraella, 1999). Veliko avtorjev ima modrost za del inteligentnosti, drugi pa so mnenja, da je modrost sposobnost, ki jo imamo ne glede na intelekt (Levitt, 1999). Trump (1999) razume modrost kot stanje zavesti z lastnostmi, kot so širina (angl. spaciousness ), prijaznost (angl. friendliness ), pri- srčnost (angl. warmth ), popustljivost (angl. softness ) in radost (angl. joy ). Nussbaum (2000) meni, da je skupno znanje v službi modro- sti, psiholog Hobson (1999) pa, da je zavest zavedanje sveta, telesa in jaza, duha. V nevroznanosti je zavest občutljivost na zunanje dražljaje, oblikovana skozi možgane in nevronske povezave v vzorce, ki za duh predstavljajo misli. Za Nobelovega nagrajenca biologa Geralda Edelmana (Edelman in Tononi, 2000) je zavest proces toka misli, slik, občutkov in čustev. Zavest je zagotovo proces in ne stanje. Druga lastnost zavesti je enotnost. Modrost ima tudi čustveno komponento (Brown, 2000). To je potrdil nevrolog Sherman (2000), ki je odkril, da pacientom s poškodovanimi možgani, ki jim manjka modrost, manjka tudi evalvacijski čut za izbiro smeri dejanja (sposobnost odločanja). Nelson (2004) razume modrost kot znanje o bistvu realnosti. Csikszentmihalyi in Nakamura (2005) ločita vsebino modrosti in sposobnost mišljenja ali modrega delovanja. Modrost ( wisdom – W ) ima informacijsko komponentno W i in procesno komponentno W p, podobno kot ima znanje ( knowledge – K ) komponenti K i in K p. Vhodne informaci- je sprožijo mehanizem za nastajanje implicitnega znanja iz implicitnega znanja, pri čemer se meje med ekspliciti- nim in implicitnim znanjem valovito spreminjajo. Po kliničnem nevrologu Goldbergu (2007) implicitno znanje ne upada s staranjem, saj predstavlja vzorce pro- ceduralnega znanja na visoki ravni – znanje reševanja problemov. Ti obrazci vključujejo vrsto drugih obrazcev. Če je bil duh aktiven vse življenje, ti obrazci na visoki ravni predstavljajo kompetentnost, vpogled in globoko implicitno znanje, ki ga imamo za modrost. Medtem ko npr. spomin in pozornost lahko upadata s staranjem (gl. Horn, 1978), znanje “kako” in modrost ostaneta sveža in celo naraščata s staranjem. Iz tega tudi sledi, da je impli- citno znanje predvsem proceduralno znanje, prav tako kot je staranje tudi proces. V času, ko je bilo upravljanje znanja še v povojih, je veliko avtorjev dokazovalo, da je modrost na koncu kon- tinuuma podatki-informacije-znanje-modrost. Vendar je modrost sposobnost uporabe znanja glede na določene vrednosti in merila. Bistvo modrosti je razlikovanje do- brega od slabega, koristnega od škodljivega, resnice od slepila. S pojmom modrost so povezane ključne besede, kot so razumevanje, empatija, spoznavanje samega sebe, življenje in ravnovesje, sistematično mišljenje. Vendar je modrost povezana predvsem z znanjem, in to z implicit- nim znanjem in pojavom zavesti. Ministrstvo vojne mornarice ZDA je razvilo poseben model, ki vključuje naslednjih sedem ravni (na šesti ravni se dogaja ustvarjanje modrosti), ki prispevajo k poveza- nosti in stopnjevanju zavesti (Porter idr., 2003; Bennet in Bennet, 2004; MacFlouer, 1999, cit. po Bennet in Bennet, 2008): 1. Strukturirani pojmi na ravni nezavednega – material- ni, ideološki, vzročni. 2. Pojmi na ravni zavednega, ki so rezultat omejene iz- menjave – duhovni koncepti, kot je usmerjena in ome- jena ljubezen na osebni ravni. 3. Zavedanje in povezanost skozi izmenjavo – duhovni koncepti, kot so duša kot del širše strukture, zavedanje