OZ 2009/3

M T 77 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 in povezanost skozi podajanje. 4. Ustvarjanje pojmov in izmenjava teh pojmov z dru- gimi – (po)dajanje drugim, kar potrebujejo, da lahko ustvarijo krepost; ravnovesje, ponižnost in hierarhija misli ter potrebe v podajanju kreposti. 5. Razvoj novega znanja, ki ga izmenjujemo s člove- štvom na sploh – duhovno zavedanje na planetarni ravni: napredek novega znanja, odposlanega človeštvu in vrnjenega v mentalni sklop; prispevek k razvoju civilizacije in k ustvarjanju kreposti. 6. Ustvarjanje modrosti, poučevanje in vodenje – razu- mevanje duše kot dela Boga (modrost), ustvarjanje kreposti, poučevanje o zmogljivosti duše, vodenje. 7. Ustvarjanje (in izmenjava) novih misli v popolnoma zavestnem procesu (zavedanje duše kot funkcional- nega dela Boga, ustvarjanje več Boga na popolnoma zavesten način. Ministrstvo vojne mornarice ZDA, podobno kot Stern- berg (1998), definira modrost kot uporabo implicitnega znanja, ki jo upravljajo vrednosti s ciljem doseganja splošnega dobrega. Po sistematizaciji MacFlouera (1999; cit. po Bennet in Bennet, 2008) in po modelu Ministrstva vojne mornarice ZDA (Porter idr., 2003; Bennet in Bennet, 2004) se mod- rost pojavi na šesti ravni, in sicer kot razumevanje duše kot dela Boga po MacFloueru oz. kot ustvarjanje modro- sti v mornariškem modelu. Kot je videti, je Ministrstvo vojne mornarice ZDA umestilo znanje na začetek, mod- rost pa bližje koncu svojega razvojnega modela zavesti. Alex in Davis Bennet (2008) sta v članku Premik z znanja na modrost, z navadne zavesti na nenavadno zavest po- dala model znanja in zavesti, ki prikazuje odnose med znanjem (eksplicitnim, implicitnim, skritim) po eni strani ter navadno in nenavadno zavestjo in nezavednim po drugi strani. Znanje je potencialna in aktualna zmogljivost za učinko- vito dejanje v različnih in nedoločenih situacijah. Znanje v možganih sestoji iz dveh delov: iz znanja “kaj” (Kn i) in iz znanja “kako” (Kn p ). Kn i je informacijski del znanja, Kn p pa predstavlja postopek izbire informacij za razvoj novegaKn i za vodenje in upravljanje učinkovitega deja- nja, tj. modrosti. Razvoj modrosti kot osebnostne značilnosti slehernega posameznika, ki upošteva lastne interese, interese drugih ljudi in delovanje v interesu splošnega dobrega, je tudi ena izmed poti, ki pelje k razvoju socialne države. Slika 1: Model znanja in zavesti Vir: Bennet in Bennet (2008). Opombe 1 Modrost je po krščanskem prepričanju darilo božje po naši svo- bodni izbiri. “Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga in mu jo bo dal, saj jo rad dá vsakomur, ne da bi mu kaj očital. Prosi pa naj jo v veri in nič naj ne omahuje …”; “Če pa imate v srcu grenko nevoščljivost in prepirljivost, se nikar ne hvalite in ne lažite proti resnici. Taka modrost ne prihaja od zgoraj, temveč je posvetna, čutna, hudičeva. Kjer sta namreč ne- voščljivost in prepirljivost, tam sta nered in hudobija vsake vrste. Modrost pa, ki je od zgoraj, je naprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, poslušna, polna usmiljenja in dobrih del, nepristran- ska in brez hinavščine. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir. (Jakobovo pismo. V: Sveto pismo Nove zave- ze. Ljubljana: Društvo Svetopisemska družba Slovenije, 1995, 210–211). Evangelist Matej pa je zapisal: “Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo.” (Matej 5, 3). Ubogi v duhu so mišljeni tisti, ki se ne spoznajo na zadeve in torej niso pod vpli- vom grškega pojmovanja modrosti kot filozofije. Za modrostjo kot filozofijo naj bi se skrival hudič, ki nadzoruje večino področij moči v družbi (LaHaye, 1999). 2 Galton je bil britanski znanstvenik (1822–1911). 3 Seneca je bil rimski državnik, pisatelj in stoični filozof (ok. 1. stol. pr. n. št.–65 n. št.). 4 Epistemologija je filozofska disciplina, ki se ukvarja z naravo in razvojem (spo)znanja. 5 Ameriški biolog Gerald Edelman je leta 1972 dobil Nobelovo nagrado za medicino (fiziologijo) (http://en.wikipedia.org/wiki/ Gerald_Edelman). 6 Maksimum je 10–11 Hz, v obdobju od 25. do 30. leta starosti se frekvenca alfa začne postopoma zmanjševati, v 60. letu starosti je okrog 9 Hz, po 80. letu starosti pa upade na 8 do 8,5 Hz. 7 Poleg učenja vpliva na razvoj inteligentnosti tudi: • akulturacija, ki je osvajanje dominantne kulture in vključuje vse vplive kulture na oblikovanje inteligentnosti, • priložnostno učenje, ki se dogaja “na ulici’’, zunaj doma in šole, • vzdušje, ki lahko prispeva k razvoju določene sposobnosti ali ne, • pozitivni transfer, ki z učenjem enega koncepta ali načina olajšuje učenje drugega (npr. učenje latinščine olajša učenje angleščine),