OZ 2009/3

78 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 • izbira vrste vpliva (npr. vera) za pridobivanje sposobnosti, • označevanje osebe, ki se uči (npr. “izjemen otrok’’ bo prištet k skupini “izjemnih’’ in to dejstvo vpliva na pridobivanje sposobnosti), • izogibanje učenju, ki je druga stran pozitivnega transferja, • medosebna konfiguracija in sprejemanje dominantnih vrednosti, medosebnih kontakti (na razvoj sposobnosti vplivajo tudi osebe, s katerimi se otrok ali oseba največ druži), • sistem vrednot pomembnih oseb v medosebnih konfiguracijah, ki vključujejo tudi napotila na vrednote, npr. staršev ali vrstnikov v soseski ali šoli, ki tudi vplivajo na razvoj sposobnosti (pri Židih se visoko vrednoti sposobnost verbalnega dojemanja na račun prostorskega dojemanja, pri Kitajcih pa prostorska sposobnost na račun verbalnega dojemanja), • fiziološki vplivi, posebej vplivi nevroloških struktur na intelektualni razvoj (pri tem ne smemo pozabiti, da učenje spreminja fiziološke strukture in funkcije na način, ki je ireverzibilen; EPB (effective phisiological base for intellectual development) ob i (čas + IPB-ji (incremental effects on the physiological base) med časom i in j lahko prispevajo k EPB ob j ). Organizacijski okvir za akulturacijo zagotavlja formalni izobra- ževalni sistem. Nekateri pomembni vidiki inteligentnosti se raz- vijajo relativno neodvisno od akulturacije, kar odpira prostor za priložnostno učenje. Pozitivni transfer, izogibanje učenju, izbira ali zavračanje vrste vpliva za pridobivanje sposobnosti in ozna- čevanje delujejo zaporedno in ponavljajoče se, tako da krepijo drug drugega. V preteklosti je prevladovalo stališče o prirojenosti intelektualnih sposobnosti. Alkemisti so iskali homunkulusa kot nosilca inteligentnosti v malem otroku. Po behaviorizmu podo- bne teorije niso sposobne opisovati inteligentnega vedênja, saj so intelektualne sposobnosti kompleksen rezultat razvoja in dozore- vanja. Za najbolj objektivno imamo danes teorijo, ki razlikuje di- spozicije za pridobivanje sposobnosti in pridobljene sposobnosti. Po tej teoriji so dispozicije za pridobivanje sposobnosti prirojene (npr. sposobnost učenja jezika je prirojena), sama sposobnost pa je pridobljena z učenjem in akulturacijo (npr. znanje slovenskega jezika). Pridobljene sposobnosti pa imajo za posledico tudi irever- zibilne spremembe fiziološkega substrata. 8 Horn razlikuje tri vrste spomina: primarni spomin ( PM – pri- mary memory ) je spomin, ki traja 20 sekund ali manj; sekundarni spomin ( SM – secondary memory ) je spomin, ki traja več kot 20 sekund, vendar ne več mesecev ali let; terciarni spomin ( TM – terciary memory ) je spomin, ki traja več mesecev ali let. 9 Goldberg (2007) je pokazal, da novi nevroni nastajajo skozi celo življenje vključno s starostjo. O tem bo beseda v drugem delu članka, ki naj bi ga objavili pod naslovom “Povezanost informa- cijske znanosti in psihologije na primeru modrosti”. 10 Primarni in sekundarni spomin sta podfunkciji spomina za celo življenjsko dobo (angl. span memory ), ki ga merimo s testi za dimenzijo SAR. Povprečna vrednost za to obdobje je okrog 6 ali 7, Sd pa 2. Gre za magično številko 7 +/–2, ki predstavlja krat- koročni mejnik, do katerega lahko zadržimo informacijo znotraj obdobja takojšnjega zavedanja (angl. immidiate awareness ). Temu rečemo tudi zmogljivost obdelave informacij. Povprečna vrednost za PM je okrog 3 +/–1, za SM pa 4 +/–1. Magična številka 7 +/–2 sestoji iz dveh magičnih številk 3 in 4, vsaka pa ima približno velikost +/–1. 11 Eden od namenov ideologije globalnega neoliberalnega kapita- lizma, po katerem naj bi bilo tržišče “božja roka’’ (v resnici gre za sceno, na kateri se velekapitalisti in multinacionalke kot mono- polisti med seboj uspešno sporazumevajo in dogovarjajo v škodo drugih gospodarskih igralcev, saj je tržno tekmovanje le za te), dobiček pa gonilo, namen, smoter in opravičilo vsega gospodar- skega, družbenega in zgodovinskega dogajanja. Gre pravzaprav za dogovorni postkapitalizem. Če hočemo, se sporazumemo, če nočemo, imamo tržišče. 12 Institut za upravljanje projektov (Project Management Institute – PMI) šteje 62.400 članov; naključno izbranih potencialnih respondentov, ki so bili povabljeni k sodelovanju, je bilo 1.000, skupno se je povabilu v drugi e-pošti odzvalo 99 članov (9,9 %) (http://www.pmi.org/Pages/default.aspx) . 13 Repozitorij izkušenj in najboljših praks naj bi zagotovil: manjše stroške projekta, institucionalizacijo izkušenj, pridobljenih pri izvajanju projekta, projektne izdelke, ki presegajo pričakovanja naročnika, manjše tveganje pri izvajanju projekta, izpolnjevanje projektnih funkcionalno-tehničnih zahtev, manjšo možnost spo- drsljajev glede na časovni načrt, ponovno uporabljivost projektnih postopkov, ponovno uporabljivost projektnih izdelkov. 14 Upravljanje dokumentov in vsebin naj bi zagotovilo: manjše stroške projekta, ponovno uporabljivost projektnih postopkov, ponovno uporabljivost projektnih izdelkov, manj nesporazumov pri izvajanju projekta, projektne izdelke, ki presegajo naročnikova pričakovanja. Reference [1] Anderson, J. E. (1940). The prediction of terminal intelligence from infant and preschool tests. 39th Yearbook National Society for Studies in Education 1, 355–403. [2] Ardelt, M. (1997). Wisdom and Life Satisfaction in Old Age. Journal of Gerontology. Psychological Sciences 52B, 15–27. [3] Ardelt, M. (2000). Antecedents and Effects of Wisdom in Old Age: A Longitudinal Perspective on Aging Well. Research on Aging 22, 360–394). [4] Ardelt, M. (2003). Empirical Assesment of a Three-Dimensional Wisdom Scale. Research on Aging 25, 3, 275–324. [5] Baltes, P. B. and Staudinger, U. (1993). The Search for Psycho- logy of Wisdom. Current Directions in psychological Science 2, 75–80. [6] Baltes, P. B. and Smith, J. (1990). Toward the psychology of wisdom and its ontogenesis. V: Sternberg, R. J. (Ed.) Wisdom: Its nature, origins, and development. New York: Cambridge Univer- sity Press, 87–120. [7] Baltes, P. B., Smith, J. and Staudinger, U. (1992). Wisdom and successful aging. V: Zonderegger, T. D. (Ed.). Psychology and Aging. Lincoln, NE University of Nebraska Press, 123–167.