OZ 2009/3

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 ževanja odraslih v sistem, tako da bo izobraževanje odra- slih ustrezno (enakovredno, enakopravno, ne pa enako) urejeno v primerjavi z izobraževanje otrok in mladine. Sestavili smo listo zahtev, ki zadevajo upravljanje, za- konodajo, financiranje, omrežje izvajalcev in programov ter infrastrukturo. Za sprejetje teh zahtev in ustreznih ukrepov, ki bi izboljšali sistemsko ureditev izobraževanja odraslih, se borimo z odgovornimi nosilci politike vzgoje in izobraževanja (ministri, direktorji direktorata, vodji sektorja za izobraževanje odraslih itn.). Druga smer je krepitev stanovske pripadnosti in andragoškega znanja izobraževalcev odraslih. To dosegamo z organiziranjem strokovnih razprav in pogovorov ter strokovnih srečanj in posvetov po vsej Sloveniji. S sredstvi EU in Ministr- stva za šolstvo smo v zadnjih dveh letih izvajali projekte z različno tematiko, kot so: promocija vseživljenjskosti učenja; udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja z operativnim načrtom; učinkovita izraba sredstev ESS za projekte v izobraževanju odraslih; kariera kot področje andragoškega dela; “srečanje spominov”, to je srečanje z nekdanjimi zaslužnimi nosilci razvoja izobraževanja odraslih (med temi ste bili tudi vi); vpliv strategije vse- življenjskosti učenja na strokovno izrazje v izobraževanju odraslih; medgeneracijsko sožitje kot prvina vseživljenj- skosti učenja. Kot vidite, naša prizadevanja ves čas iz- hajajo iz koncepta in strategije vseživljenjskosti učenja, ki jo štejemo za temeljni pogoj, da izobraževanje odraslih oblikujemo kot koherentni sistem znotraj celote vzgoje in izobraževanja. (Razgovor je vodil Franci Pivec.)