OZ 2009/3

M 89 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Knjižnični katalogi so stari toliko kot prve zbirke knjig ali njihovih predhodnic v najrazličnejših oblikah in na naj- različnejših materialih. Veliko stoletij, pravzaprav tiso- čletij so nastajali podatki o podatkih (zbirkah gradiva) z namenom, da potencialnim uporabnikom omogočijo pre- gled nad podatki ter na določen način tudi popularizirajo uporabo katalogov. Katalogi pa niso nastajali le v okviru knjižnic, pač pa zlasti od časa razvoja tiska dalje tudi v okviru tiskarjev in založnikov. Šele čas svetovnega spleta je omogočil vzpostavitev po- vezav in prenos teh podatkov, ob čemer se srečujemo z različnimi vidiki, zahtevami standardov pri izdelavi teh podatkov ter njihovi medsebojni izmenjavi in primerlji- vosti. Izdelava katalogov je pogojena z zahtevami in pričakova- nji njihovih uporabnikov. Prav zato je njihovo povezova- nje toliko težje, saj podatki, ki jih potrebuje neka skupina uporabnikov za svoj namen in potrebe, ni vedno enaka zahtevam in potrebam druge skupine. Vendar nas ekono- mika izdelave katalogov po eni strani sili k povezovanju in zato poenotenju formatov in standardov, po drugi strani pa teži k enkratni izdelavi bibliografskega zapisa za posa- mezno gradivo ter njeni uporabi za različne potrebe. Raziskava, o kateri želimo spregovoriti v nadaljevanju, poroča prav o tem. Gre za raziskavo organizacije The Research Information Network – RIN, 1 ki so jo ustanovili svet za visoko šolstvo, svet za raziskave in nacionalne knjižnice Velike Britanije. Organizacija dela predvsem na področjih raziskav uporabe in dostopa do informacijskih servisov, komunikacij pri učenju in izobraževanju, po- dročju digitalnih vsebin in e-raziskav, raziskav s področja shranjevanja in skupne obdelave gradiva. Predstavljena raziskava je usmerjena v pregled procesa nastajanja bibliografskih podatkov in njihovega pretoka čez verigo njihovih uporabnikov v Veliki Britaniji, s po- sebnim ozirom na posamezne člene v verigi: založnike, posrednike ali ponudnike gradiva in visokošolske knjiž- nice. Poleg tega še podrobneje analizira pretok in kakovost po- datkov za posamezne vrste gradiva: tiskane in elektronske knjige, tiskane in elektronske revije ter članke. Izhodišče raziskave pa je oblikovano z vidika bibliografskih za- pisov, namenjenih knjižnicam visokošolskega in razisko- valnega sektorja v Veliki Britaniji. Poročilo o raziskavi je razdeljeno v dva obširnejša sklopa: • Supplementary notes (dodatna pojasnila k poročilu) z razlago metodologije in objavo vprašalnikov s podani- mi odgovori, • A Research information network report (poročilo) z analizo pridobljenih rezultatov. Ker je raziskava oz. njeno poročilo precej obsežno, se bomo v tem zapisu omejili le na nekatere poudarke, ki se nam po lastnem izboru zdijo pomembni, saj so zanimivi tudi za naše okolje. Vse, ki bi jih vsebina raziskave po- drobneje zanimala, si jo lahko na navedeni spletni strani ogledajo v celoti ali pa si jo natisnejo. IZBRANI POUDARKI IZ DODATNIH PO- JASNIL K PORO^ILU • Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali predstavniki treh skupin, ki sodelu- jejo pri nastajanju in uporabi bibliografskih zapisov. To so bili predstavniki založnikov, posrednikov in knjižničarjev. Vsaka od teh skupin ima rahlo drugačno vlogo in izhodišče pri nastajanju bibliografskih za- pisov, zato so bili tudi vprašalniki delno prilagojeni, čeprav so vprašanja sledila istemu cilju. • Pri izdelavi raziskave je sodelovala skupina več zuna- njih svetovalcev, pri pregledu dobljenih rezultatov pa je sodelovala skupina ekspertov, katere člani pa niso bili prej omenjeni svetovalci. • Za izvedbo raziskave je bila vzpostavljena mreža po- vezav založnikov, posrednikov in knjižnic, ločenih ali povezanih v različnih procesih tudi glede na vrsto gradiva. Ta mreža je podrobneje predstavljena v pre- gledni in obširni tabeli. • Temu sledijo vprašalniki za posamezne skupine oz. BIBLIOGRAFSKI ZAPISI V SPLETNEM OKOLJU PORO^ILO O RAZISKAVI RIN