OZ 2009/3

90 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 njihove predstavnike (knjižničarji, posredniki, zalo- žniki). • Ključne ugotovitve in priporočila pa so: - sodelovanje pri iskanju rešitev, - prednost vzajemnih katalogov, - kakovost zapisov za e-knjige, - enoten ISBN za vsako verzijo (izdajo) e-publikacije, - nov standard za izdelavo zapisov za članke. IZBRANI POUDARKI IZ SAMEGA PORO^ILA Poročilo je razdeljeno v več poglavij in podpoglavij, ven- dar navedenih poudarkov v nadaljevanju ne bomo ločeva- li na tak način. • V uvodu je izpostavljeno, da je digitalna revolucija prinesla velike spremembe v proces nastajanja in po- sredovanja bibliografskih podatkov. • Ugotovljeno je tudi, da katalogi še vedno igrajo bi- stveno vlogo za visokošolske in specialne knjižnice ter njihove uporabnike, saj te knjižnice preko katalo- gov opravljajo svojo posredniško vlogo v raziskoval- nem in vzgojnem procesu. • Katalogi specialnih in visokošolskih knjižnic niso izstopajoče opazni v spletnem svetu. Poleg tega knjiž- nice veliko zapisov za e-gradivo, do katerega zagotav- ljajo dostop, sploh nimajo vključenega v svoje katalo- ge, zato uporabniki velikokrat sploh ne vedo, kaj jim je na voljo. • V nadaljevanju je podana analiza ocen zapisov za po- samezne vrste gradiva, kot so jih nanizali anketiranci (tiskane knjige, e-knjige, revije, članki). • Ena prvih skupnih ugotovitev je, da prihaja do pod- vajanja dela pri urejanju istih bibliografskih podatkov s strani različnih sodelujočih v teh procesih (založniki, posredniki, knjižničarji). • Poudarjamo še ugotovitev, da se največkrat izpo- stavlja slabe zapise za e-knjige, ki so trenutno najbolj “vroča” zadeva v založniškem, posredniškem in knjiž- ničarskem svetu. • Sledi podrobnejši pregled procesa izdelave in di- stribucije bibliografskih zapisov preko posameznih skupin ter glede na vrsto gradiva. Pri tem izpostavlja- mo pripombe založnikov na format MARC (njegove zahteve in zastarelost), ki ga uporabljajo knjižničarji. Založniki proti formatu MARC postavljajo svoj format XML/ONIX, v katerem oblikujejo svoje metapodatke o gradivu. • Navedena je tudi podrobnejša analiza, katere podatke vnašajo posamezne skupine in katerim namenom ti podatki služijo. • Splet ponuja knjižnicam, da ne ostajajo osamljene organizacije in ne zapirajo svojih katalogov zgolj v svoje okolje, ampak s temi katalogi postajajo del sve- tovnega spletnega okolja. • Kako knjižnice organizirajo svoje podatke (kakšen format), postaja v času spleta vedno bolj njihovo in- terno vprašanje, ki ni podrejeno eni avtoriteti, izberejo pač le eno od številnih možnosti. • Kljub številnim komercialnim ponudnikom biblio- grafskih podatkov obstaja vedno večja težnja ponuditi brezplačne podatke. 2 Bibliografski podatki ne bi smeli biti zaščiteni z avtorsko pravico (copyright) ali kako drugače. • Oblika bibliografskih podatkov, ki jo zahtevajo knjiž- nice od preostalih sodelujočih v verigi, ni dovolj teh- ten argument. • Za ureditev oblike teh podatkov bi bilo treba določiti novo definicijo standarda, s tem pa bi prišli tudi do boljših (bolj kakovostnih) zapisov. NEKAJ GLAVNIH UGOTOVITEV ZA KONEC • Sedanji način nastajanja in dopolnjevanja podatkov v verigi založnik-posrednik-knjižnice vodi do podvajanj in nepravilnosti in slabih zapisov. • Dogovoriti se je treba za enoten standard in znotraj njega razdeliti delo glede na to, kaj (katere podatke) posamezna skupina potrebuje ter vnaša. • Obstaja problem slabih zapisov za e-knjige. • Potreben je ISBN za vse e-publikacije (za vsako novo verzijo). • Potrebno je bolj jasno razumevanje poslovnega mode- la za vse člene te verige. Poročilo in naše poudarke je treba presojati v luči visoko- šolskega knjižničnega sistema Velike Britanije, kjer je v uporabi več različnih informacijskih sistemov, ki se “pol- nijo” z bibliografskimi podatki iz več virov, vendar so kljub temu poudarjene ugotovitve zanimive tudi za nas in vredne našega razmisleka. Opombe 1 Poročilo je prosto dostopno od konca junija 2009 tudi na spletnem naslovu: http://www.rin.ac.uk/creating-catalogues (21. 8. 2009). 2 Od januarja 2009 LibLime (ZDA) ponuja prostodostopni servis “biblios.net ” s trenutno več kot 3 mio. zapisi. Več na splet- nem naslovu: https://biblios.net/open-data-commons-license (21. 8. 2009). Matjaž Eržen