OZ 2009/3

M T 93 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 področju izdelave varnostne opreme (blagajne, trezorji, protivlomne omare, trezorski prostori …). Podjetje je z lastnim razvojem opreme ter s čutom za potrebe upo- rabnikov postalo eden vodilnih evropskih proizvajalcev varnostne opreme. S svojo široko paleto izdelkov zado- voljuje potrebe po opremi za arhiviranje in varovanje opreme, pomembne tako za posameznika, institucije kot tudi za narod. Dr. Jusuf Osmani (Državni arhiv Kosova, Priština, Ko- sovo) je v prispevku Arhivska terminologija kot sredstvo komunikacije med arhivskimi delavci predstavil termino- loški slovar in potrebo po standardizaciji arhivske termi- nologije. Na konkretnih primerih je prikazal, da nekateri izrazi označujejo iste stvari po vsem svetu, poudaril pa je tudi razlike znotraj enega jezika, ki se uporablja v dveh različnih državah (primer Albanije in Kosova). Na Koso- vu je bil izdan slovar arhivske terminogije v albanščini, angleščini in francoščini. Ta slovar vsebuje 1465 izrazov iz arhivske prakse, zakonodaje, pomožnih zgodovinskih ved, informatike in izdajateljske dejavnosti. Enote so ure- jene po abecednem redu. Slovar lahko uporabljajo tako arhivski delavci kot tudi ustvarjalci klasičnega, elektron- skega in filmskega gradiva, uporaben pa je lahko tudi za knjižnične delavce. Dr. Živana Heđbeli in Tanja Petrović (Documenta – Center za soočanje s preteklostjo, Zagreb, Hrvaška) sta v prispevku Arhivsko in dokumentarno gradivo kot temelj za uresničevanje človekovih pravic prikazali odredbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah , ki so poveza- ne z arhivskim gradivom. Predstavili sta praktične proble- me pri hrambi, zaščiti in nepristranski predstavitvi vseh vrst javnega in privatnega gradiva glede na usposoblje- nost arhivistov. Javnost zadnjih petdeset let ni prepoznala pomembnosti arhivov. Ena od možnosti, da se izboljša prepoznavnost in pomen arhivov, je tudi področje člove- kovih pravic. Majhen del prebivalstva namreč potrebuje arhive za zadovoljevanje kulturnih potreb, mnogo več ljudi pa potrebuje podatke iz arhivov za zadovoljevanje svojih temeljnih človekovih pravic. Dr. Grazia Tato (Državni arhiv v Trstu, Italija) je v pri- spevku Ovrednotenje kulturnih dobrin v arhivih, knjiž- nicah in muzejih predstavila valorizacijo arhivskega gradiva in poudarila, da govoriti o valorizaciji pomeni govoriti tudi o vlogi arhivistov. Arhivisti so v bistvu tisti, ki omogočajo uporabnikom izkoristiti vse prednosti te posebne kulturne dobrine in vse potrebne iskalne pripo- močke (inventarje, indekse, vodiče), brez katerih je arhiv nedostopen. Arhivisti so tudi posredniki med arhivom in uporabniki, prav tako pa skrbijo še za razstave, izdajanje katalogov in publikacij. Prispevek predstavlja tudi različne načine, kako uspešno predstaviti valorizirane kulturne dobrine. Mag. Dražen Kušen (Državni arhiv v Osijeku, Osijek, Hrvaška) je predstavil Strategijo “Total archives” v teo- riji in praksi. Pojem popolni arhivi (angl. total archives ) pomeni strategijo upravljanja z arhivskih gradivom in delovanja in ga najdemo v kanadski arhivski teoriji in praksi. Tudi hrvaška in slovenska arhivska teorija in prak- sa imata že pol stoletja podobno usmerjenost. To zahteva večplastno vsebinsko vrednotenje arhivskega gradiva od lokalnega do globalnega pogleda. Strategija vsebuje več principov: 1) arhivisti dokumentirajo celotno zgodovino gradiva, ne samo izvleček; 2) arhivisti dokumentirajo vse oblike arhivskega gradiva, ne glede na katerem nosilcu ali v kakšni obliki je zapis; 3) arhivisti nadzirajo celotni življenjski ciklus zapisov od njegovega nastanka do konč- nega prevzema. Povezanost arhivov v enostavne mreže od lokalnega do nacionalnega nivoja vključuje princip popolnega arhiva. Dr. Ana-Felicia Diaconu (Fakulteta za arhivistiko, Buka- rešta, Romunija) je predstavila prispevek Izobraževanje romunskih arhivistov med trenutnimi potrebami in dina- miko arhivskega področja. Govorila je o izobraževanju romunskih arhivistov in o strokovnih potrebah, ki izha- jajo iz družbenih sprememb po letu 1989. Izobraževanje arhivistov se izvaja na Fakulteti za arhivistiko, začelo pa se je kot šola za arhiviste že leta 1926. Razvoj romunske družbe je zahteval več napora pri izobraževanju arhi- vistov. Zmanjšalo se je število pomožnih zgodovinskih disciplin in povečalo tehnično in praktično znanje. V izobraževalnih načrtih se je pojavila potreba po obliko- vanju programa magistrskega študija ter specializacije na določenih področjih. Dr. Izet Šabotič (Arhiv Tuzelskega kantona, Tuzla, Bos- na in Hercegovina) je v prispevku Arhivist med klasičnim in sodobnim arhiviranjem govoril o tem, da osnovo so- dobne družbe predstavljajo znanje in informacije. Da pa se lahko učinkovito uporablja visoka tehnologija, je treba klasificirati ogromno količino informacij, ki se bodo upo- rabile v javni sferi. Za iste cilje mora delovati tudi sodo- bni arhiv. V arhivu kot kulturni ustanovi morajo na novo sistemizirati delovna mesta in nove profile zaposlenih, ki bodo sprejeli delo z dokumenti ter informacijsko teh- nologijo ter valorizirali arhivske fonde. Izzivi sodobnega časa pa zahtevajo tudi uvajanje marketinških metod in menedžmenta v arhivske ustanove. Dr. Branka Doknić (Arhiv Srbije in Črne gore, Beograd, Srbija) je predstavila Vlogo arhivista v instituciji kulturne dediščine. Arhivi so mednarodno priznani kot kulturna dediščina vsake države, zato tudi težijo k sodobnemu načinu poslovanja ter čim večji vključenosti v družbo.