OZ 2009/3

100 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Nathan D. M. Robertson [2] je zelo nazorno predstavil licenciranje in avtorske pravice (Licensing and Copy- right). Nosilec avtorske pravice ima ekskluzivno pravico kopirati, distribuirati ali javno izvajati ali predstaviti delo ter kreirati izvedenke dela, vendar je ta ekskluzivna pravica odvisna od številnih omejitev (načelo vestnosti in poštenja). Čeprav so z zakonom podani temelji za urejanje avtorskih pravic, pa zakon velikokrat ni dovolj jasen pri reševanju konkretnih primerov. Zato je razumno pravice urediti s pogodbo na osnovi pogodbenega prava. Pogodbeni strani lahko definirata več ali manj pravic, kot jih predpisuje zakon o avtorskih pravicah, in lahko nedvoumno definirata, kaj je dovoljeno in kaj ni. Kljub razlikam (različna komercialna vrednost gradiva, druga- čen razvoj modelov licenciranja, drugačna pričakovanja uporabnikov, drugačna tehnologija in drugačne potrebe knjižnic) velja isti zakon o avtorskih pravicah tudi za pre- točne medije in za e-knjige. Zato je vpliv knjižničarjev na licenčne pogoje še toliko bolj pomemben. V pristojnosti knjižničarjev namreč ostaja odločitev, kaj kupiti ali za kaj porabiti razpoložljiva sredstva . PREDKONFERENCA RDA, FRBR in FRAD: Vzpostavljanje povezave V predkonferenci (RDA, FRBR and FRAD: Making the Connection) na temo novih katalogizacijskih pravil RDA, ki temeljijo na konceptualnem modelu FRBR in FRAD, so nastopili Barbara Tillett (Library of Congress), Robert L. Maxwell (Brigham Young University), Glenn E. Patton (OCLC) in Tom Delsey. Barbara Tillett [3] je predstavila model entitet in odno- sov FRBR (Funkcionalne zahteve za bibliografske za- pise) in temeljno terminologijo skupaj s praktičnimi pri- meri za delo, izrazno obliko, pojavno obliko in enoto ter številne oblike odnosov med njimi. Poudarila je pomen implementacije modela FRBR v katalogizacijska pravila RDA za namene usmerjanja dela razvijalcev knjižničnih sistemov ter usmerjanja razvoja pravil; vse to pa naj bi uporabnikom olajšalo iskanje, identifikacijo, izbor in pri- dobivanje informacij. Robert L. Maxwell [4] je predstavil model entitet in odnosov FRBR na praktičnem primeru kreiranja zapi- sov za dela, izrazne oblike, pojavne oblike in enote, ki z vzpostavitvijo različnih medsebojnih povezav tvorijo bazo podatkov. Za primer je izbral štiri med seboj pove- zane publikacije (Ender’s Game), na osnovi katerih smo kreirali zapise za delo, osebe in koncepte, za izrazne in pojavne oblike ter za enote. Vsem smo nazadnje dodali še ustrezne atribute. S praktičnim primerom kreiranja zapi- sov je ponazoril, da se intelektualno delo katalogizatorja z novimi pravili ne bo spremenilo, ampak se bo spremenil le način strukturiranja in povezovanja podatkov oziroma zapisov za različne vrste entitet in odnosov, ki se pojav- ljajo v bibliografskem univerzumu. Glenn E. Patton [5] je predstavil model entitet in od- nosov FRAD (Funkcionalne zahteve za normativne po- datke). S praktičnimi primeri bibliografskih entitet, ki so poznane pod določenimi imeni ali identifikatorji in so osnova za kontrolirane dostopne točke, je ponazoril pri- mere entitet ter novosti glede atributov za osebe, družine, korporacije, dela, izrazne oblike, pojavne oblike, enote, imena, identifikatorje, kontrolne dostopne točke, pravila, agencijo in za njihove različne medsebojne odnose. Po- udaril je, da gre samo za model in ne pravila. Tom Delsey [6], vodilni med oblikovalci pravil RDA, je v svoji predstavitvi o uvedbi FRBR in FRAD v RDA (FRBR and FRAD as Implemented in RDA) poskusil utemeljiti nujnost sprememb v katalogizaciji, ki jih vse- bujejo nova pravila RDA. Vsa vprašanja in komentarji številnih prisotnih katalogizatorjev so se namreč nanašali prav na dilemo, ali so spremembe, ki jih prinašajo RDA, res potrebne in ali ne bodo samo povečale stroškov ka- talogizacije. Udeležence je zanimalo, ali to ne bo otežilo izmenjave zapisov in v čem se novi način dela sploh raz- likuje od obstoječega. Tom Delsey je nujnost sprememb in prehod z AACR2 na RDA utemeljeval s strukturnimi problemi ACCR2. Od tod tudi zahteva po bolj konsi- stentnih in fleksibilnih pravilih za opis vseh vrst virov in vsebin, po kompatibilnosti z mednarodno sprejetimi načeli, modeli in standardi ter ne nazadnje zahteva po prilagoditvi potrebam opisa virov drugih skupin uporab- nikov (muzeji, arhivi, založniki itd.). Poudaril je ločitev vsebine od fizičnega nosilca. V primerjavi s FRBR so v RDA dodani nekateri elementi in podelementi, razširjen je tudi nabor kod za posamezne elemente. RDA vse- bujejo novo kategorizacijo virov za vrsto medija, vrsto nosilca, vrsto vsebine in način izdaje. Oblikovana so na način, ki jim omogoča kompatibilnost s strukturo formata MARC 21, ki ga uporablja večina knjižnic. Deloma so pravila RDA kompatibilna tudi s strukturo formata DC in standardi ISBD, vendar ne vedno v razmerju 1 : 1. Prav tako sta v njih upoštevana modela FRBR in FRAD, ker snovalci pravil računajo s tem, da bo večina ponudnikov knjižničnih sistemov pri razvoju novih generacij sistemov upoštevala model entitet in odnosov, nacionalne agencije pa bodo tiste, ki bodo odločale, katere opcije se bodo uporabljale in katere ne. KONFERENCA Kot običajno je sklop konferenčnega programa ALA 2009 ponujal veliko zanimivih predavanj. Večje število sekcij