OZ 2009/3

106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Konferenca IFLA 2009 z naslovom Libraries create fu- tures: building on cultural heritage je potekala v Milanu v Italiji. Iz Slovenije je bilo tokrat prisotno večje število udeležencev. Sledijo kratki povzetki najzanimivejših do- godkov in prispevkov. OTVORITEV Nastopili so številni govorniki: Mauro Guerrini (pred- sednik Nacionalnega organizacijskega odbora), Letizia Moratti (županja Milana), Roberto Formigoni (pred- sednik pokrajine Lombardija), Sandro Bondi (minister za kulturo), Claudia Lux (predsednica Ifle) in Nicoletta Maraschio (predsednica Akademije Bran) z glavnim govorom o pomenu italijanskega jezika kot kulturne vred- note. Prireditev je spremljal zanimiv kulturni program s simpatično predstavitvijo bogate publicistične, glasbene in oblikovalske tradicije Italije. BIBLIOGRAFIJE Promocija in ohranjanje nacionalnih biblio- grafij, na š e pri č anje o kulturni dedi{~ini Gabriella Contardi (Istituto Centrale per il Catalogo Unico – ICCU, Rim) je predstavila novosti italijanskega nacionalnega knjižničnega sistema SBN (Servizio Bibli- otecario Nazionale) ter izpostavila njegov pomen za itali- jansko knjižničarstvo. Novost nacionalnega sistema je predvsem protokol SBNMARC, ki naj bi pripomogel k razširitvi knjižnič- ne mreže in k sodelovanju različnih sektorjev kulturne dediščine ( The Italian National Library Service (SBN): a cooperative library service infrastructure and the Bi- bliographic Control , http://www.ifla.org/files/hq/papers/ ifla75/77-contardi-en.pdf). Aktivnosti SBN koordinira ICCU, ki je tudi koordinator di- gitalne knjižnice Italije BDI (Bibliotheca Digitale Italiana). Protokol SBNMARC je namenjen izmenjavi zapisov med lokalnimi knjižničnimi sistemi (v formatih UNIMARC in MARC 21) ter centralnim katalogom Index. Od 69 voz- lišč jih 16 uporablja SBNMARC, preostala vozlišča pa načrtujejo prehod do leta 2011. Knjižnice imajo različne možnosti sodelovanja v sistemu SBN: samo prevzemanje zapisov, prevzemanje in dodajanje zapisov brez usklaje- vanja s centralnim katalogom ter popolna povezanost in sinhronizacija s centralnim katalogom. V tem sklopu je nastopil tudi Jan Pisanski (Univerza v Ljubljani) s prispevkom Frbrizacija: svetlejša nova pri- hodnost nacionalnih bibliografij ( Frbrisation: towards a bright new future for national bibliographies , http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75/77-pisan) . Soavtorja prispevka sta Maja Žumer (Univerza v Ljubljani) in Trond Aalberg (Norwegian University of Science and Techology – NTNU). V okviru projekta dveh univerz so analizirali in frbrizirali tri baze poda- tkov: norveško bazo podatkov BIBSYS, švedsko bazo podatkov Burk in bazo podatkov Slovenske nacionalne bibliografije. Orodje za frbrizacijo so razvili na NTNU in ga deloma prilagodili pravilom izgradnje posamezne baze podatkov, analiza rezultatov pa je bila narejena ročno, s pregledom posameznega primera. Avtorji ugotavljajo, da je nacionalne bibliografije možno frbrizirati, vendar ne brez običajnih težav, ki so povezane s kakovostjo podedo- vanih podatkov. Bibliografski zapisi nacionalnih biblio- grafij so običajno boljše kakovosti kot bibliografski zapisi katalogov, zato so rezultati frbrizacije potencialno boljši. Slovenska nacionalna bibliografija za razliko od drugih dveh baz podatkov beleži več vrst avtorstva z ustreznimi kodami avtorstva. Tako v povprečju nastopa v Slovenski nacionalni bibliografiji dvakrat toliko avtorjev kot v pre- ostalih dveh bazah podatkov. Konsistentnost in številnost kod avtorstva sta v procesu frbrizacije zelo pomembni za določanje dela pa tudi za določanje izrazne oblike. Škoda, ker sta slovenska avtorja zamolčala dejstvo, da sta konsistentnost in natančnost evidentiranja avtorstva rezultat integracije osebnih bibliografij v slovenski nacio- nalni knjižnični sistem COBISS.SI, katerega sestavni del je tudi Slovenska nacionalna bibliografija. Bibliografije so namreč poleg kataloga osrednja funkcionalnost vza- jemne baze podatkov COBIB.SI, ki temelji na strukturi KONFERENCA IFLA 2009