OZ 2009/3

108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 ljajo knjižnične aplikacije, kot so nabava, katalogizacija, upravljanje serijskih publikacij, izposoja, medknjižnična izposoja itd. Veliko podvajanje virov za vzdrževanje in infrastrukturo je možno nadomestiti z vzpostavitvijo cen- tralnega sistema s ponudbo spletnih storitev. Knjižnice se naročijo na storitve, ki jih potrebujejo, kar je ponazoril “s priključitvijo na vtičnico”, in jim tako ostane več virov za izvajanje osnovnega poslanstva. Poleg utemeljevanja prednosti centraliziranega pristopa je poudaril tudi pomen razmejevanja osebnih, javnih in vzajemnih podatkov. Po njegovem mnenju vlogo osrednjega centra lahko prevza- me OCLC, ker že ima vlogo globalne kooperative, ker so v OCLC pripravljeni prevzeti to odgovornost in ker je to njihovo poslanstvo. V času konference je OCLC objavil podpis treh pogodb, ki urejajo vključitev vzajemnih katalogov treh knjižnič- nih mrež v WorldCat ( DanskBibliotekCenter – DBC, Informationsverbund Deutschschweiz – IDS in COBIB. SI, IZUM, Slovenija , http://www.oclc.org/news/releases/ 200946.htm). Aktivnosti OCLC-ja na tem področju so zelo intenzivne, saj bodo njihove spletne servise lahko uporabile predvsem knjižnice, ki bodo imele v WorldCatu podatke o zalogi . KATALOGIZACIJA: NOVI PRINCIPI, NOVA PRAVILA IN NOVI KATALOGI Med štirimi prispevki sta bila zanimiva predvsem pri- spevka Alberta Petruccianija (Università degli studi di Pisa) in Massima Gentili-Tedeschija (Biblioteca Na- zionale Braidense) o novih italijanskih katalogizacijskih pravilih ( Regole italiane di catalogazione, REICAT ), iz- danih junija 2009. Nadomestila so pravila RICA ( Regole italiane di catalogazione per autore ) iz leta 1979. Naslov prvega dela predstavitve je Vsakemu bralcu nje- govo delo, vsakemu delu svoj naslov (in avtor): nova italijanska katalogizacijska pravila ( Every reader his work, every work its title (& author): the new Italian cataloguing code REICAT, http://www.ifla.org/files/hq/ papers/ifla75/107-petrucciani-en.pdf). Pravila temeljijo na razvoju online katalogov in omreževanja v zadnjih tridesetih letih ter na izkušnjah pri izgradnji nacionalne knjižnične mreže SBN, v kateri sodeluje 3.700 knjižnic. Njihov centralni katalog vsebuje 9 milijonov bibliograf- skih zapisov s 43 milijoni podatkov o zalogi ter 3 milijoni zapisov o imenih avtorjev. Nova katalogizacijska pravila so oblikovana za potrebe velikega kooperativnega kata- loga, pri izgradnji katerega sodeluje na stotine ali celo tisoče knjižnic. Pravila so osredotočena na delo s ciljem identifikacije vseh del, zastopanih v katalogu, ter eviden- tiranja vseh relevantnih odgovornosti za delo. Identifika- cija vseh del je zagotovljena z uporabo enotnega naslova, povezanega z značnico avtorja. Pravila sestavljajo trije deli: I. del – Bibliografski opis in podatki o enoti; II. del – Dela in izrazne oblike; III. del – Odgovornosti, poleg tega pa še osem dodatkov ter predmetni indeks. Poleg tiskane publikacije pripravljajo tudi spletno verzijo s pri- meri, ki vključujejo tudi reprodukcije naslovnih strani, oznake diskov itd. Trenutno je v uporabi testna verzija za potrebe izobraževanja. Kazalo je prevedeno v angleščino in dostopno na spletu, prav tako pa je v pripravi tudi pre- vod celotnega besedila v angleščino. Drugi del predstavitve se nanaša na glasbo v Italiji: ka- talogi in katalogizacijska pravila za izjemno dediščino ( Music in Italy: catalogues and cataloguing rules for an extraordinary heritage , http://www.ifla.org/files/hq/pa- pers/ifla75/107-gentili-en.pdf). Katalogizacija izjemno bogate italijanske glasbene dediščine se je na mednarod- nem nivoju začela v 19. stoletju. Leta 1986 so bili rezulta- ti katalogizacije pretvorjeni v bazo podatkov in leta 2004 integrirani v nacionalni sistem. Razvoj katalogizacijskih pravil za glasbo poteka vzporedno z razvojem pravil REICAT ter v sodelovanju z mednarodno skupnostjo. Trenutno potekajo aktivnosti za nadgradnjo navodil za katalogizacijo glasbe in posebnih pravil za enotne naslove glasbenih rokopisov. Skupina, ki je pripravila pravila, z urednikom na čelu, si zasluži vse čestitke, saj je uspela v nova pravila uvesti nove mednarodne principe katalogizacije in oba doslej razvita konceptualna modela FRBR in FRAD ter ob tem prehiteti skupino, ki razvija pravila RDA. Za nas kot sosede so pravila REICAT še posebej zanimi- va, saj temeljijo na izkušnjah vzajemne katalogizacije v okviru nacionalnega sistema SBN in so tako že v izhodiš- ču prilagojena izgradnji vzajemnega kataloga. UNIMARC IN PRIHODNOST KATALOGOV Mirna Willer (Univerza Zadar) je predstavila vključitev koncepta FRAD in novih mednarodnih principov katalo- gizacije v tretjo izdajo priročnika UNIMARC: format za normativne podatke ( Third edition of UNIMARC Manual: Authorities Format. How does it implement concepts from the FRAD model and IME ICC Statement of International Cataloguing Principles , http://www.ifla.org/files/hq/pa- pers/ifla75/135-willer-en.pdf). Zanimiva je bila predstavitev Gordona Dunsira (Uni- versity of Strathclyde, Škotska) z naslovom UNIMARC, RDA in semantični splet ( UNIMARC, RDA and the Semantic Web , http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/ 135-dunsire-en.pdf). Zelo nazorno je prikazal odnose med številnimi starimi in novimi standardi, konceptualnimi modeli in pravili (ISBD, MARC 21, UNIMARC, FRBR,