OZ 2009/3

M T 109 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 FRAD, RDA, ONIX, DC, XML, RDF, SKOS, OWL itd.) ter nujnost in težavnost usklajevanja med njimi. Med prispevki je tudi zanimiv prispevek Antonelle Trombone (University of Basilicata, Potenza) in Fernan- de Canepe (Berio Libarary) o uvajanju novih italijanskih katalogizacijskih pravilih v okolju, kjer se uporabljata format UNIMARC in ExLibrisov knjižnični sistem ( The New Italian Cataloguing Rules (REICAT) and the UNI- MARC standard: open problems and proposals for the application in library catalogues , http://www.ifla.org/ files/hq/papers/ifla75/135-trombone-en.pdf). Opisali sta probleme strukturiranja in predstavitve podatkov ter pred- lagali nekaj možnih rešitev. ZNANSTVENE KNJIŽNICE Odprt dostop do rezultatov znanstvenega raziskovanja: strategije in dobre prakse Ulrich Pöschl (Max Planck Institute of Chemistry) je predstavil prednosti vzajemno odprto dostopnega ob- javljanja in javne recenzije v smislu doseganja večje kakovosti v znanosti ( Interactive Open Access Publis- hing and Public Peer Review: The Effectiveness of Transparency and Self-Regulation in Scientific Quality Assurance , http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/142- poschl-en.pdf). Prednosti je predstavil na primeru revije Atmospheric Chemistry and Physics , ki ji sledijo tudi druge, predvsem revije založnikov, kot sta Copernicus in European Geosciences Union (EGU). Li Lin (National Science Library, ChineseAcademy of Sciences) je predstavil aktivnosti knjižnice pri promociji odprtega dostopa med vodilnimi na inštitutih ( Open Access Practice in National Science Library, Chinese Academy of Science , http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/142-lin- en.pdf). Vodilni na institutih se premalo zavedajo svoje odgo- vornosti pri zagotavljanju dostopnosti rezultatov raziskovalne dejavnosti, ki je financirana iz državnega proračuna. Glede na to, da znanstveniki objavljajo svoja dela v mednarodnih revi- jah, praviloma v angleškem jeziku, so ti rezultati v domačem okolju pogosto nedostopni. Uvajanje tekočega evidentiranja znanstvene produkcije v arhivih institutov je v veliki meri odvisna od vodstva in pogosto ne poteka v skladu s pričako- vanji knjižnice in javnosti. KNJIŽNI^NE STORITVE ZA MULTIKUL- TURNO POPULACIJO Kreativnost in umetnost: knjižnice gradijo multikulturno dedi{~ino Vesna Injac (Nacionalna knjižnica Srbije) je predstavila Digitalno zbirko evropskih Romov, katere koordinator je Nacionalna knjižnica Srbije ( National Library of Serbia as the coordinator of the European Romani Digital Col- lection , http://www.ifla.org/files/hq/papers/ifla75/158-in- jac-en.pdf). Romi so največja manjšina v Evropi in nima- jo svoje nacionalne knjižnice. Ideja o izgradnji zbirke se je porodila leta 2006; doslej so zbrali podatke iz okoli 25 nacionalnih bibliografij, kreirali bazo podatkov z okoli 1.200 naslovi in jo objavili na domači strani www.romi. nb.rs. Digitalizirali so tudi okoli 50 knjig, v prihodnje pa načrtujejo digitalizacijo tudi drugih vrst gradiva, kot so slike, razglednice, rokopisi itd. Prav tako pričakujejo, da bodo tudi preostale nacionalne knjižnice Evrope prispe- vale podatke v skupen projekt. NACIONALNE KNJIŽNICE Nacionalne knjižnice v digitalni dobi: vodenje in sodelovanje Penny Carnaby (National Library of New Zealand) je govorila o priložnostih nacionalnih knjižnic, ki lahko po- stanejo vodilne institucije v procesu kreiranja, ohranjanja, upravljanja in odkrivanja znanja ( National libraries in the digital age: leadership and collaboration , http://www. ifla.org/files/hq/papers/ifla75/190-carnaby-en.pdf). Pou- darila je pomen priprave strategij ter nujnost sodelovanja vseh institucij, ki skrbijo za kulturno dediščino. Zelo zanimiva je bila predstavitev Martina Bossenbroeka (National Library of the Netherlands) o načrtovanju za di- gitalno knjižnico ali ponovni iznajdbi tricikla ( Planning a Digital Library: Reinventing the Tricycle http://www.ifla. org/files/hq/papers/ifla75/190-bossenbroek-en.pdf). V stra- teškem planu Nacionalne knjižnice Nizozemske za obdobje 2010–2013 ima digitalna knjižnica prvo prioriteto. To ni nič novega, problem pa je, kako to realizirati. Izgradnja digitalne knjižnice predstavlja številne izzive, ki zahtevajo inovativen pristop. Gre pravzaprav le za zbiranje in hranjenje informacij, kar knjižnice dobro obvladajo. Ker pa je informacija digital- na, je potreben povsem drugačen pristop, zato morajo knjiž- nice najprej spremeniti same sebe. Strategijo je predstavil v obliki matrike s tremi nivoji: nivo knjižnice, nacionalni nivo in mednarodni nivo, in sicer vedno za štiri glavna področja. Ta področja so: dostop do informacij, hramba informacij, izgradnja zbirke in pogoji. Najpomembnejši osnovni pogoj je razvoj organizacije, ki vključuje skupno vizijo prihodnosti, obvezo vodstva, razumevanje nujnosti sprememb, zaposlene na vseh nivojih ter stalno in konsistentno komunikacijo. Iz- gradnja digitalne knjižnice zahteva od zaposlenih drugačno znanje, zato je zelo težko zagotoviti ustrezne ljudi tako za vodstvena kot tudi za strokovna opravila. Nova vzpostavitev odnosov med dostopom, hrambo in izgradnjo zbirk v digital- nem okolju pomeni za knjižnice ponovno iznajdbo tricikla. Pri tem je upravljanje z metapodatki ključnega pomena.