OZ 2009/3

M 111 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 POSVETOVANJE DOK_SIS 2009 Od 23. do 25. septembra 2009 je v Krajnski gori v hotelu Larix potekalo 18. posvetovanje z mednarodno udeležbo DOK_SIS 2009 by media.doc: Sistemi za upravljanje z dokumenti . DOK_SIS je specializirano posvetovanje, na- menjeno obravnavi sistemov za e-upravljanje z dokumen- ti (SEUD), katerega organizator je Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev – skrajšano: Media. doc [1]. Namen letošnjega posvetovanja je bil predsta- vitev pravne regulative, upravljanja, hrambe in varnosti dokumentarnega gradiva, organizacije procesov za snova- nje in razvoj informacijskih sistemov za področje SEUD, prikaz najnovejših standardov ipd. Letošnje posvetovanje je bilo precej manj obiskano kot lansko, kar so nekateri predavatelji komentirali kot posledico recesije in splošne gospodarske krize v Sloveniji. Posvetovanje je v imenu organizatorja otvoril Erih Sko- čir . Povedal je nekaj o javnih in zasebnih ključih, nato pa je predal besedo predsedniku društva Marjanu Antonči- ču. Ta je napovedal, da bo društvo v letu 2010 praznovalo 15-letnico delovanja in da je DOK_SIS letos dočakal polnoletnost. Omenil je nekaj ključnih projektov na po- dročju državne uprave, kot so: e-uprava, e-poslovanje, e-podpis itd. OTVORITVENA PREDAVANJA Dušan Kričej ( eUprava v luči nove strategije elektron- skega poslovanja in izmenjave podatkov med uradnimi evidencami ) je povedal, da strategija razvoja elektron- skega poslovanja (SREP) prinaša napredne pristope in bistvene novosti pri razumevanju pomena elektronskega poslovanja. Strategija bo pospešila razvoj elektronskega poslovanja in storitev na štirih strateških področjih: 1. uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in e-poslovanja za kakovostno, hitro, transpa- rentno in varčno delovanje javne uprave, 2. povečanje uporabe e-javnih storitev na različne načine (npr. promocija in usposabljanje, razvoj uporabnikom prijaznih storitev itd.), 3. razvoj kompleksnih rešitev oz. integracija rešitev, ki so jih razvili različni nosilci, 4. razvoj e-poslovanja med državami članicami EU. Miroslav Novak (Arhivsko-vsebinski pogledi na arhivi- ranje elektronskih dokumentov) je opredelil izbrane stro- kovne izzive, s katerimi se bo morala soočiti slovenska javna arhivska služba. Posebej se je osredotočil na razu- mevanje razlik med klasičnimi in elektronskimi oblikami arhiviranja, izpostavil je vsebino in pomen pojma “arhiv- ska funkcija”. Opozoril je na probleme vzpostavitve pro- cesov arhiviranja elektronskih oblik dokumentov v profe- sionalnih arhivskih ustanovah in zahteve po vzpostavitvi slovenskega javnega elektronskega arhiva. Gordana Živčec Kalan (Digitalno delovno mesto: od- prta koda in dokumentni sistemi) je izpostavila problem, da kljub temu, da je na področju e-poslovanja Slovenija sodobna država (velika uporaba interneta, sodobna za- konodaja, uporaba klasificiranih potrdil za e-poslovanje, e-uprava med najboljšimi v EU), večina mikroposlovnih subjektov v gospodarstvu, zdravstvu in društvih ne pre- more zares učinkovitih orodij za resnično elektronsko poslovanje. Zato v okviru projekta digitalno delovno me- sto (DDM) rešujejo celovite in hkrati uporabniku prijazne spletne rešitve, ki ob zelo nizkem finančnem vložku zago- tavljajo poslovnim subjektom podporo osnovni dejavnosti in izmenjavi podatkov, dokumentov in drugega gradiva s svojim okoljem. Mikropodjetjem torej DDM prinaša vse, kar imajo “veliki”, tj. dolgo uveljavljene “kratice”, kot so: CRM, HRM, ERP, CMS. 1 Na tak način predvsem izvajalcem zdravstvenega varstva omogoča sodobno pod- poro učinkovitemu kliničnemu delu zdravnikov in nižje stroške ter večjo standardizacijo in preglednost oskrbe in s tem njeno povečano kakovost. PANEL 1: Sistemi za upravljanje elektronskih dokumentov – SEUD (moderator Erih Sko~ir) Boštjan Gaberc [2] (Uvedba sistema za upravljanje z dokumenti: prava rešitev za nižanje stroškov) je na kratko predstavil sistem Easy in poudaril, da je uvedba pravega sistema za upravljanje z dokumenti v današnjih podjetjih nuja in da v kratkem času privede do bistvenega znižanja stroškov. Poudaril je, da je Easy v en proces združenih 7 podprocesov, ki zadostujejo pričakovanjem uporabnikov, njegova bistvena prednost pa je ta, da je neodvisen od programskega okolja. Pokazal je primer procesa potrje-