OZ 2009/3

116 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Lavrence Lessig CODE VERSION 2.0 Lawrence Lessig je profesor prava na Stanford Law School, kjer je pred leti ustanovil Center za internet in družbo. Pred tem je predaval na najpomembnejših ameri- ških pravnih šolah: The University of Chicago, Yale Law School in Harvard Law School. Vsaj dve od predhodno objavljenih knjig – Free Culture in The Future of Ideas – sta mu prinesli ugled vrhunskega poznavalca tematike informacijske družbe. Velja za prepričanega zagovornika odprte kode. Revija Scientific American’s ga je uvrstila med 50 največjih vizionarjev današnjega sveta. Knjiga Code: And other Laws of Cyberspace, Version 2.0 (New York: Basic Books, 2006) je bistveno dopolnjeno besedi- lo knjige Code, Version 1.0 , ki je izšla leta 1999. Posvetil jo je Wikipediji, izjemnemu presenečenju, iz katerega se lahko naučimo bistvenih spoznanj o tem, kako bo po- tekalo intelektualno delo v prihodnosti, kar je tudi glavni namen njegove knjige. KODA JE ZAKON Ko je leta 1989 padel komunizem, je Univerza Chicago to dojela kot zgodovinsko prelomnico. Temu je posvetila serijo raziskav, pri katerih je sodeloval tudi Lavrence Lessig. V petih letih je prepotoval domala vse dežele, ki so opustile komunistični sistem in odkril glavno zna- čilnost teh družb, to je radikalno nasprotovanje sleherni regulaciji. Razširjeno prepričanje, da lahko vse uredita trg in transparentni nevladni sektor, je bilo povsem drugačno od resnice: trga ni bilo, politično moč pa so prevzele ma- fijske združbe. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Zahodu začela nastajati “nova družba”, ki se je sklicevala na internet in kiberprostor, oboje pa je dajalo zagon liber- tarnemu utopizmu. Paulina Borsook je v tem prepoznala anarhizem, kar je podkrepila z libertarnim manifestom: “Zavračamo kralje, predsednike in volitve. Verjamemo v preprost dogovor in spremenljivo kodo!” Iz tega izha- ja, da na Zahodu še trdneje verjamejo, kako svoboda in država ne gresta skupaj. Ni dovolj, da vlada doslej še ni posegla v kiberprostor; to se sploh nikoli ne sme zgoditi, ker bi to pomenilo izgubo svobode. Kiberdružba mora biti popolnoma samoregulatorna, brez guvernerjev in brez političnih manipulacij. Tako kot milijonski proletariat pri komunistih, bodo pri kiberanarhistih milijarde gigabajtov preplavile svet in ga osvojile. Ali kiberprostor res mora ostati nereguliran? Gre za ena- ko pomoto kot pri postkomunističnih liberalih, ki ne razu- mejo, da svobodo zagotavlja ustava, ne pa brezustavnost. Ustavo moramo pri tem razumeti kot arhitekturo življenja v skupnosti in ne kot formalno pravno besedilo. Kiber- prostor ni kreacija “nevidne roke” in svoboda v njem ne nastane sama od sebe. Čeprav prepuščen samemu sebi, je kiberprostor pripeljal do popolnega nadzora in s tem pa- radoksom se ukvarja Lessigova knjiga. Vsakomur je jasno, kako se realni prostor regulira z usta- vo, zakoni in drugimi predpisi oz. kodeksi. Ni pa vsem jasno, da to isto vlogo kodeksov v kiberprostoru opravlja- ta programska in strojna oprema. Joel Raidenberg pravi temu “lex informatica” in njen skupni imenovalec se gla- si: Koda je zakon! Koda je zelo drugačna od naravoslovnih zakonov: med- tem ko slednje le odkrivamo, kodo predpišemo. Po Mar- ku Stefiku koda “določa, kateri ljudje lahko dostopajo do določenih digitalnih objektov … Kako takšno pro- gramiranje regulira odnose med ljudmi, je odvisno od programerskih odločitev.” Če v zvezi s tem govorimo o “ustavi kiberprostora”, to ne pomeni, da hočemo postaviti njegovo “vlado” ali določiti načine nadzorovanja, ampak nam gre za vrednote, ki jih je treba vgraditi v ta prostor, da nam bo v njem dobro. Vrednote so lahko substantivne ali strukturalne. Substantivne se nanašajo na razmerje med zasebnostjo in dostopnostjo, med kulturo svobode in kulturo dopustnosti. Ključno vprašanje je: Ali je kiberpro- stor namenjen svobodi govora? Pri strukturalnih vredno- tah gre za razmerja moči, kako preprečiti, da regulator ne deluje prvenstveno v prid krepitve lastne moči. Prva generacija arhitekture kiberprostora je bila namenje- na nekomercialni rabi in mreže so gradili predvsem raz- iskovalci in hekerji. Drugo generacijo arhitektur pa je že obvladovala komerciala. Če ugibamo o tretji generaciji, bo pri njej zanesljivo odločilna država.