OZ 2009/4

M T 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 GLAVNI TRENDI V KNJIŽNI^ARSTVU IN KNJIŽNICAH Strateške in taktične odločitve v akademskih knjižnicah nastajajo v okviru naslednjih glavnih trendov: • pritisk na proračun, zaposlene in prostor, • spreminjajoča se in vse bolj kompleksna informacijska pokrajina, • preverjanje vrednot v knjižnicah in knjižničarstvu. Ekonomski pogoji so vsak dan težji. Tehnološki razvoj in pričakovanja uporabnikov povečujejo kompleksnost in zahtevnost informacijske pokrajine. Na preverjanje vrednot pa kažejo naslednja aktualna vprašanja: • Bodo knjižnice (nacionalne, javne, akademske itd.) preživele v dosedanji obliki? • Kakšno vrednost bodo imele tiskane zbirke v prihodnosti glede na to, da naglo naraščajo elektronske in digitalne zbirke? • Kaj bo jutri še pomenilo, da smo nekaj "katalogizirali"? • Kaj bo delal "referenčni knjižničar"? V tistem delu naše stroke, ki jo najbolje poznam, v tehničnih službah – to sta nabava in katalogizacija – smo priče neusmiljenemu zmanjševanju števila zaposlenih (Eden, 2004). "Tehnični servisi so in bodo soočeni z nenehnimi burnimi spremembami /…/ in ob tem s krčenjem števila njihovih delovnih mest, istočasno pa z zahtevami po novih servisih, posebej glede dostopnosti e-virov." (Calhoun, 2005) V eni od velikih univerzitetnih knjižnic so morali v obdobju 1997–2003 zmanjšati število zaposlenih v tehničnih službah za 20 odstotkov. To se dogaja v času, ko imajo te službe vse več dela. To lahko ilustriram s strateškim načrtom ameriških univerzitetnih znanstvenih knjižnic (U.S univesity research library), v katerem je navedena serija novih projektov, ne da bi bili za to predvideni dodatni strokovni delavci ali zagotovljena dodatna finančna sredstva: • ukvarjanje z institucionalnimi in lokalnimi repozitoriji, • ekspertize in sprotno informiranje o strokovnih publikacijah, • nove storitve, • razvijanje novih mrež in partnerstev, • odkrivanje "skritih zbirk", • integracija knjižnice v upravljavske sisteme učenja, poučevanja in raziskovanja, v portale, delovne postaje strokovnjakov, nudenje orodij za podporo osebni storilnosti, • dostopnost 24/7, • posodobitev prostorov, • zunanja skladišča, • razvoj sistemov naslednje generacije. Pojavljajo se značilni pritiski na knjižnične prostore, ki jih zasedajo zaposleni in zbirke. V ZDA tehnične servise umikajo s centralnih lokacij, kar se je zgodilo tudi na Harvardu. Pri posodobitvi knjižnice na Ohio State University, ki je stala 108 milijonov dolarjev, je morala knjižnična zbirka odstopiti prostor visoki tehnologiji, kar pa je povečalo dnevni obisk za 12.000 uporabnikov (http://chronicle.com/blogPost/Library-Renovation- at_Ohio/4700). Enako so povečali prostor za uporabnike tudi na sheffieldski univerzi v Angliji ( http://www.flickr . com/photos/paolomargari/786017449/). Obstaja še en močan trend glede knjižničnega prostora: naraščajoča skrb za izgradnjo in optimiranje virtualnega prostora na spletu. Vedeti moramo, "kam so usmerjene oči uporabnikov". Pogosto je citirana raziskava (OCLC, 2005), v kateri so ugotovili, da 89 odstotkov študentov začne svoje online iskanje s pomočjo spletnih iskalnikov in le 2 odstotka s pomočjo spletnih strani knjižnic oz. njihovih katalogov. To ne pomeni, da se online katalogi ne uporabljajo – vemo, da se, vendar ne kot prvi korak. Kongresna knjižnica se že neka časa ukvarja s posledicami popularnih iskalnikov za knjižnice in kataloge in o tem se pogovarjamo v okviru vabljenih konferenc o bibliografski kontroli že vse od leta 2000 (Calhoun, 2006). Seveda smo morali ugotoviti, da online katalogi predstavljajo le eno od možnosti, ki je na voljo strokovnjakom, študentom in javnosti za zadovoljevanje informacijskih potreb. Čeprav je bilo poročilo o tem objavljeno že pred tremi leti, mnogi še kar vztrajajo pri "aristoteljanskem gledanju" na informacijsko vesolje, kar pomeni, da še niso prešli od geocentrizma, kjer je lokalni katalog v središču, k heliocentrizmu, kjer je lokalni katalog zgolj planet. Po "kopernikanskem obratu" je katalog le še eden od številnih planetov, ki krožijo okoli uporabnika. Vsi pa veste, da je imel Kopernik zaradi svojega odkritja kar nekaj težav v življenju. Navedla bom primer, kako se "kopernikansko" ali heliocentrično gledanje manifestira v informacijskih servisih. Če večina uporabnikov začenja svoje iskanje s pomočjo iskalnikov in popularnih spletnih strani, potem je smiselno knjižnično zbirko pokazati tam, kjer so uporabnikove oči. OCLC je poskrbel, da je WorldCat viden pri mnogi partnerjih ( http://www.oclc.org/world- catalog/overview/partnersite/default/htm). Vsi ti partnerji so dejansko spletna mesta, ki vključujejo povezavo na OCLC-jev WorldCat.