OZ 2009/4

140 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 WorldCat je sam postal združevalec mnogih knjižničnih zbirk, ki pritegujejo pozornost Google Book Search. To lahko ilustriram z raziskavo o najbolj znamenitem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. WorldCat me zelo hitro pripelje v katalog COBISS.SI, kjer si lahko postrežem z vašimi metapodatki. Knjižnice COBISS.SI so v WorldCat do tega trenutka posredovale 3.063.840 zapisov, ki so postali vidni za ves svet. S tem smo pokazali, da strategija "biti tam, kjer so uporabnikove oči" pomeni prikazati metapodatke in druge informacije COBISS.SI in COBISS.Net na čim več mestih na spletu, pri čemer WorldCat igra vlogo agregatorja. OSREDOTO^ENOST NA UPORABNIKA Omenili smo že "kopernikanski" ali heliocentrični pogled v informacijskem vesolju, ki uporabnika kot sonce umešča v središče, katalogi pa kot planeti krožijo okrog njega po svojih orbitah. Na-uporabnika-osredotočen dizajn meri na svojega značilnega uporabnika, proučuje njegovo obnašanje in preference ter oblikuje servise, ki jih stalno preverja. Univerza v Minnesoti (2009) je nedavno objavila izvrstno poročilo z naslovom "Discoverability", ki je razkrilo naslednje trende v obnašanju uporabnikov njihove knjižnice: • Uporabniki odkrivajo relevantne vire zunaj knjižničnega sistema. • Uporabniki pričakujejo hkratnost odkritja in dostopnosti vira. • Razširjena je uporaba računalniških namizij. • Odkrivanje je možno olajšati z dobrimi nasveti. • Uporabniki se vse bolj zanimajo za nove netradicionalne informacijske objekte. Tudi tukaj se je pokazalo, da uporabniki odkrivajo potrebno gradivo v široki mreži, še posebej s pomočjo iskalnikov. Številne študije se ukvarjajo s pričakovanji iskalcev informacij, da bi bila razpoložljiva orodja kar najbolj enostavna in prijazna za uporabo. Če nam je to všeč ali ne, Google nosi pri tem zastavo. Morda so knjižnične informacije boljše, toda nesporno je težje priti do njih. Po dobri izkušnji z Googlom imajo uporabniki bolj malo razumevanja za ovire, na katere naletijo v knjižnicah. V knjigi Družbeno življenje informacij (Social life of information) sta Jon Seely Brown in Paul Duguid (2000) spregovorila o miselnosti strokovnjakov, ki Google častijo kot "nagrado digitalnega sveta za vsakogar", pri tem pa ne vidijo, kdo stoji "zadaj", da je taka storitev sploh možna. Odločilen je "nevidni oblak kompleksnosti v globalni mreži metapodatkov", brez katerega ne bi bilo "enostavnosti in priročnosti" pri odkrivanju in prenosu najrazličnejših tipov vsebin na spletu. Denise Troll Covey (2002) ugotavlja: "Kot se potrebe in pričakovanja uporabnikov knjižnic v digitalnem okolju spreminjajo, skušajo knjižnice najti najboljše načine definiranja svojih uporabniških skupnosti, razumeti, kaj te skupnosti cenijo, in razviti takšne digitalne zbirke in servise, ki bodo ustrezali njihovim željam." V zadnjem desetletju so nastala nova načela organizacije informacij, pretežno zunaj knjižnic. Ta načela temeljijo na empiričnih ocenah in uporabljajo metode, kot so na-uporabnika-osredotočen dizajn, študije uporabe in uporabnosti, statistike uporabe itd., kar vse podpira njihove odločitve o organiziranosti informacij na spletu. Seveda še vedno ostaja veljavna tradicija klasičnih načel organiziranja informacij iz teorije in prakse knjižničarstva. Žal pa obe vrsti načel v knjižnicah nista uspešno integrirani. Zadnjih nekaj let smo s kolegi v OCLC raziskovali, kaj končni uporabniki na eni strani in knjižničarji na drugi strani pričakujejo od podatkov v sodobnih online katalogih (OCLC, 2009). Končni uporabniki od kataloga pričakujejo, da bo: • po obliki podoben popularnim spletnim stranem, • vseboval povzetke, izvlečke in kazala, • ponudil takojšnjo povezavo do iskanih dokumentov. Knjižničarji pa od kataloga pričakujejo, da bo: • služil informacijskim potrebam končnih uporabnikov, • opora knjižničarjem pri knjižničnih opravilih, • ponudil tekoče in strukturirane podatke, • upošteval klasična knjižnična načela organizacije informacij. Kot je videti, končni porabniki in knjižničarji ne ocenjujemo kakovosti online kataloga na enak način. Za končne uporabnike je najpomembnejša stvar boljša distribucija online vsebin, za knjižničarje pa to ni prioriteta, ampak na prvo mesto postavljajo izločanje dvojnikov zapisov. Vse bolj so popularne zbirke digitalnih knjižnic. Indikativno za interes knjižnic je, da na spletni strani Kongresne knjižnice veliko več ljudi obišče American Memory kot pa katalog knjižnice. Učitelji na Univerzi v Wisconsinu uporabljajo digitalizirano specialno zbirko in so navdušeni, kako zelo je uporabna